10. 6. 2024, 22:00
Pereča problematika v Evropi, iz katere ni izvzeta niti Slovenija
Prezasedenost zaporov ostaja pereča problematika številnih evropskih zaporskih uprav, kažejo statistični podatki Sveta Evrope o številu zaporniške populacije za leto 2023. V državah z več kot 500.000 prebivalci je dvanajst uprav poročalo, da so imeli januarja 2023 več zapornikov kot razpoložljivih mest, med njimi tudi Slovenija
Število zapornikov na sto razpoložljivih mest v zaporih v Evropi se je v obdobju od 31. januarja 2022 do 31. januarja 2023 povečalo za dva odstotka, kažejo statistični podatki Sveta Evrope o številu zaporniške populacije za leto 2023 (SPACE I). Iz sedmih zaporniških uprav, tudi slovenske, so poročali o več kot 105 zapornikih na sto razpoložljivih mest, in sicer iz Cipra (166 zapornikov na sto mest), Romunije (120), Francije (119), Belgije (115), Madžarske (112), Italije (109) in Slovenije (107). To kaže na veliko prezasedenost zaporov, ugotavlja Svet Evrope.
Pet zaporniških uprav je poročalo o zelo visoki zasedenosti zaporov, in sicer Grčija (103), Švedska (102), Severna Makedonija (101), Hrvaška (101) in Turčija (100). Druge uprave so poročale o zasedenosti zaporov pod sto zapornikov, vendar so bile na robu prezasedenosti, navaja poročilo.
Že drugo leto zapored se je skupni delež zaporniške populacije v Evropi rahlo povečal. Po mnenju vodje raziskovalne skupine SPACE z Univerze v Lozani Marcela Aebija bi to lahko še vedno bil povratni učinek zmanjšanja, do katerega je prišlo v letih pandemije covida-19, zaradi padca števila kaznivih dejanj zunaj spleta v času zaprtja javnega življenja, izpustitve zapornikov v nekaterih državah in zmanjšanja dejavnosti sistemov kazenskega pravosodja.
"Vendar pa je povečanje deleža zaporniške populacije v izrazitem nasprotju s splošnim močnim padajočim trendom stopenj zapornih kazni od leta 2013," je menil Aebi.
Konec januarja 2023 je bilo v 48 zaporskih upravah držav članic Sveta Evrope, ki so posredovale podatke, zaprtih 1.036.680 zapornikov. Od januarja 2022 do januarja 2023 se je povprečna stopnja evropske zaporniške populacije v državah z več kot milijonom prebivalcev povečala za 2,4 odstotka, kar je podobno povečanje kot leto prej. V Sloveniji je bilo zaprtih 1435 oseb.
Države z najvišjim deležem zapornikov na 100.000 prebivalcev so bile Turčija (408 zapornikov), Gruzija (256), Azerbajdžan (244), Moldavija (242), Madžarska (211), Poljska (194), Slovaška (183), Albanija (179), Češka (176), Litva (174) in Latvija (172). Sledile so Črna gora (168), Srbija (162), Estonija (151) in Severna Makedonija (142).
Povprečna starost zapornikov v 40 zaporniških upravah, ki so posredovale podatke, je bila 38 let. Najnižjo povprečno starost so poročale zaporniške uprave v Bolgariji (33), na Švedskem (34), Danskem (35) in v Franciji (35). Najvišjo, 40 let in več, pa Srbija (50), Gruzija (44), Italija (43), Portugalska in Španija (41) ter Estonija, Albanija, Češka in Norveška (40).
Približno trije odstotki zapornikov so bili stari 65 let ali več. Hrvaška je bila država z največjim deležem zaprtih oseb, starejših od 65 let (10,3 odstotka), sledile so Litva (5 odstotkov), Italija (5 odstotkov), Slovenija (4,8 odstotka), Latvija (4,7 odstotka) in Albanija (4,7 odstotka). V Sloveniji je bila povprečna starost zaprtih oseb 39 let, od tega jih je bilo 11,9 odstotka starejših od 50 let.
Delež zaprtih žensk v Sloveniji je bil 5,5-odstoten, sicer pa je bilo povprečno na sto zapornikov v Evropi zaprtih pet žensk. Slovenija se je uvrstila tudi med države z najvišjim deležem samomorov v zaporih.
V letu 2022 je ta delež znašal 5,3 samomora na 10.000 zaprtih. Zaporniške države v državah z več kot pol milijona prebivalcev z najvišjo stopnjo samomorov so Latvija (21,7), Švica (20,2), Francija (19,1), Združeno kraljestvo (18,9), Španija (16,8), Italija (15), Belgija (14,3) in Luksemburg (14,2).
Več kot polovico glavnih kaznivih dejanj, za katera evropski zaporniki prestajajo zaporne kazni, predstavljajo nasilna kazniva dejanja in dejanja, povezana z drogami. Slednja so tudi najpogostejša, zaradi njih je v zaporih 19 odstotkov obsojenih, med kaznivimi dejanji sledi umor in poskus umora (13 odstotkov obsojenih), tatvina (12 odstotkov), spolni delikt (8,9 odstotka), rop (7,7 odstotka) ter napad in pobijanje (6,7 odstotka).
V povprečju je bilo 27 odstotkov zapornikov v evropskih zaporih tujcev, čeprav med državami obstajajo velike razlike. Zaporske uprave z največjim deležem tujih zapornikov v državah z več kot pol milijona prebivalcev so bile Luksemburg (78 odstotkov), Švica (71), Grčija (57), Ciper (55), Avstrija (51), Belgija (42), Nemčija (40), Slovenija (34), Estonija (33 ), Italija (32 ), Španija (30) in Danska (29).
