Iz naših zaporov bodo na prostost odkorakali kaznjenci, ki kazni sploh še niso prestali?! Razlog pa nadvse bizaren

Slovenski zapori so prenatrpani. N1 je v septembru poročal, da naj bi bilo tam zaprtih za tretjino več ljudi, kot je predvidenih kapacitet. Obsojenec, s katerim so se na N1 pogovarjali, je povedal, da je v zaporu ogromno drog, prisotni pa so tudi konflikti in pretepi med zaporniki. 

Eden od zapornikov je povedal tudi, da pretepov še ni doživel, je pa prisotna neznosna vročina. V slovenskih zaporih, ki uradno premorejo kapacitete za 1299 zaprtih, je bilo v ponedeljek zaprtih kar 1828 zapornikov in pripornikov, kar pomeni, da so 140-odstotno zasedeni. Število zaprtih zapornikov bi se moralo spustiti na vsaj 120-odstotno zasedenost in v tem primeru bi morali število zapornikov spustiti na 1550, poroča Dnevnik. 

Z drugim zakonskim pogojem za razglasitev zaostrenih razmer je podobno. Po neuradnih informacijah je trenutno v slovenskih zaporih zaposlenih okoli 550 pravosodnih policistov. Zaostrene razmere je tako mogoče razglasiti že pri manj kot 1350 zaprtih, poroča Dnevnik. 

Kot je poročal N1, je takšno stanje po besedah generalnega direktorja URSIKS Bojana Majcna povezano z migracijskimi tokovi. Vlada Janeza Janša je namreč leta 2020 zaostrila kazen za tihotapljenje tujcev čez državno mejo, in sicer z do petih let zapora na od tri do deset let zapora, v obteževalnih okoliščinah pa z enega do osmih let na tri do petnajst let.

Čeprav je stroka takrat opozarjala, da gre za nesorazmerno zaostrovanje, saj se je v tem primeru lahko za prehajanje meje izrekla enaka kazen kot za uboj, pa je ta poteza eden od razlogov, da so zapore preplavili tujci in v zaporih tako zdaj vladajo izredne razmere. 

Za Dnevnik so na pravosodnem ministrstvu potrdili, da v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij načrtujejo, da bodo v prvem koraku predlagali dva izmed treh ukrepov, ki so po novi zakonodaji na voljo za obvladovanje stanja v zaporih. Pravosodnim policistom bodo na pomoč priskočili tudi nekdanji kolegi, manj problematičnim kaznjencem pa bodo prekinili prestajanje kazni in jih začasno izpustili na prostost. 

Presodili bodo, koga lahko izpustijo na prostost

Preučiti bodo morali tudi, kateri obsojenci so primerni, da jih začasno izpustijo na prostost. Na pravosodnem ministrstvu so ob tem za Dnevnik izpostavili, da bodo ob tem upoštevali okoliščine, ki bi na prekinitev prestajanja zaporne kazni lahko vplivale, to pa so osebnost obsojenca, nevarnost izmikanja nadaljnjemu prestajanju kazni, način in vrsta storitve kaznivega dejanja ter varnostna ocena obsojenca. Nova zakonodaja omogoča še tretjo možnost, in sicer odloge prestajanja kazni za nove obsojence. Tega pa za zdaj ne nameravajo uveljavljati.