Zgovorna statistika: Slovenci med največjimi garači v Evropi

Eurostat, statistična služba Evropske unije, je objavil statistične podatke o tem, koliko delovnih ur na rednem delovnem mestu so v tednu lansko leto oddelali prebivalci posameznih držav Evropske unije.

Povprečen delovni teden v letu 2022 je za ljudi med 20. in 64. letom starosti v Evropski uniji znašal 37,5 ure, a so bile med različnimi evropskimi državami vidne precejšnje razlike.

Najdlje so tako delali prebivalci Srbije (več kot 43 ur na teden), Grčije (41 ur na teden) in Poljske, Romunije ter Bolgarije (okoli 40 ur na teden), najmanj pa Nizozemci (okoli 33 ur na teden) in Nemci, Danci ter Norvežani (okoli 35 ur na teden).

Prva skupina držav, kjer so delali največ, je na zemljevidu Evropske unije obarvana v najtemnejšo modro barvo, države, kjer so prebivalci oddelali najmanj delovnih ur v tednu, pa v najsvetlejšo. Na lestvici sta še dva odtenka modre, svetlejša in temnejša, in Slovenija se je žal uvrstila v "temnejšo" skupino držav, kjer takoj za Srbijo, Grčijo, Poljsko, Romunijo in Bolgarijo delajo največ: med 39 in 40 urami tedensko.

Povprečje za Slovenijo za leto 2022 je tako 39,6 ure, pri tem pa se lahko med drugim primerja s Hrvaško, Češko, Madžarsko, Slovaško, Latvijo in Litvo.

V "svetlejši" skupini, ki je že bliže Nizozemcem in Nemcem, pa so se med drugim znašle države Španija, Francija, Irska, Italija, Švica in Avstrija. V teh državah prebivalci oddelajo med 36 in 39 urami tedensko.

Pobude za krajši delovni teden

Statistika Sloveniji ni v ponos, prav krajši delovni čas je namreč tisto, kar si ob prihodu na novo delovno mesto zelo pogosto najbolj želi najmlajši kader na trgu dela, pripadniki generacije Z.

Njihova želja je, da bi njihovi delodajalci zaposlenim s krajšim delovnim časom ponudili boljše možnosti za napredovanje v karieri, na splošno več delovnih mest s krajšim delovnim časom in možnost bolj prilagodljivega delovnega časa za zaposlene s polnim delovnim časom, npr. skrajšani štiridnevni delovni teden.

V nedavni anketi e-Študentskega servisa se jih je za krajši delovni teden opredelilo kar 27 odstotkov, ravno tako pa sta zanje izjemno pomembni hibridnost in možnost dela od doma.

Nekaj mladih je o tem pred kratkim spregovorilo tudi za Metropolitan.si.

"Po mojem mnenju je osemurni delovnik vsaj pri bolj karierno orientiranih delih precej neuporaben. Če te nekdo plačuje, da osem ur sediš v pisarni, ne glede na to, ali si kaj naredil ali ne, je to 'bulšit služba' in tega se je potrebno izogibati," je dejal eden od njih.

"Moja želja je dovolj dopusta, možnost dela od doma vsaj enkrat na teden in možnost dela s skrajšanim delovnim časom za enako plačilo," pa je svoja pričakovanja za redno zaposlitev razložila druga pripadnica generacije Z.

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev