Znanstveniki razvili revolucionarno metodo pridobivanja vode.
V čilskem mestu Alto Hospicio, enem najbolj suhih krajev na svetu, bi lahko revolucionarna metoda "lovljenja megle" rešila pereč problem pomanjkanja vode, so zapisali pri Frontiers in Environmental Science. Znanstveniki so v novi raziskavi pokazali, da je mogoče z zajemanjem vlage iz zraka zagotoviti do 5 litrov vode na kvadratni meter dnevno, kar bi lahko oskrbelo številne prebivalce puščavskega območja Atacame.
Atacama je najbolj suha nepolarna puščava na svetu, kjer v določenih delih letno pade le 1 do 3 milimetre padavin. Kljub temu je v tem neprijaznem okolju narava našla način za preživetje – v tleh, bogatih s solmi in sulfati, uspevajo mikroorganizmi, rastline pa ob določenih pogojih celo zacvetijo.
Toda za ljudi, ki tam živijo, so razmere vse težje. Glavni vir vode prihaja iz podzemnega vodonosnika, ki se je nazadnje napolnil pred 10.000 do 17.000 leti, ko je bila pokrajina še bolj vlažna. Ta vir zdaj izginja, kar pomeni resno grožnjo za lokalne skupnosti, predvsem v hitro rastočem mestu Alto Hospicio, kjer živi več kot 143.000 ljudi.
Približno 10.000 prebivalcev tega območja živi v neformalnih naseljih, kjer nimajo dostopa do javnega vodovodnega sistema in so odvisni od dostave vode s cisternami ali celo nezakonitih priključkov na vodovodno omrežje. Znanstveniki verjamejo, da bi rešitev lahko bila preprosta, a učinkovita tehnologija – lovilci megle. Gre za fina mrežasta platna, napeta med dvema nosilcema. Ko se drobne vodne kapljice iz megle ujamejo v mrežo, kondenzirajo in stečejo v zbiralne posode.
Uporaba te metode na območju 100 kvadratnih kilometrov okoli mesta bi lahko zagotovila od 0,2 do 5 litrov vode na kvadratni meter dnevno. V višku sezone megle, med avgustom in septembrom, pa bi količina lahko dosegla tudi do 10 litrov na kvadratni meter dnevno. Z ustrezno obdelavo bi bila ta voda pitna, sicer pa bi jo lahko uporabljali tudi v kmetijstvu in rudarstvu.
Na podlagi povprečne letne stopnje zbiranja vode (2,5 litra na kvadratni meter dnevno) so znanstveniki ocenili, da bi bilo za zagotovitev tedenske porabe 300.000 litrov vode za 10.301 prebivalcev Alto Hospicia potrebnih 17.000 kvadratnih metrov mrež. Za zalivanje mestnih zelenih površin, ki potrebujejo 100.000 litrov vode na leto, pa bi zadostovalo le 110 kvadratnih metrov mrež.
Čeprav je metoda lovljenja megle obetavna, ne more biti edina rešitev za vse večje težave z oskrbo z vodo, opozarjajo raziskovalci. Ključni dejavniki za uspešno delovanje vključujejo gostoto megle, ustrezne vetrovne vzorce in primerno geografsko lego, je pojasnila soavtorica raziskave Nathalie Verbrugghe.
V Alto Hospiciu megla nastaja predvsem med majem in oktobrom, zato bi bilo treba upoštevati sezonska nihanja pri zbiranju vode. Prav tako bi morali redno analizirati kakovost zajete vode in določiti, kakšna obdelava bi bila potrebna za varno uporabo. Kljub izzivom raziskovalci vidijo v tej metodi velik potencial. "Upamo, da bomo s to raziskavo spodbudili oblikovalce politik, da to obnovljivo vodno rešitev vključijo v nacionalne strategije za oskrbo z vodo," je povedala dr. Virginia Carter Gamberini, prva avtorica študije.
Novo na Metroplay: Perica Jerković o družinskih trenutkih, delu komika in čisto prvem nastopu