Le kaj bi lahko šlo narobe?

Tako stari kot mladi hipiji so tisto poletje označevali kot svitanje nove dobe. A v zaodrju je čakala usodna resničnost, ki ni imela nič skupnega z duhovno radovednostjo, marsikaj pa z norostjo.

Legendarno 'poletje 1967' se je začelo že z januarjem. V parku Golden Gate je brezplačen koncert, imenovan Human Be-In, pritegnil približno 20 tisoč ljudi, med katerimi je zaradi svojega povsem običajnega videza izstopal človek, ki bi ga lahko imeli za novinarja ali tajnega agenta. To je bil dr. David E. Smith, tedaj 28-letni toksikolog, ki je delal nedaleč stran od Haighta, v laboratoriju na farmacevtskem oddelku Univerze v Kaliforniji v San Franciscu. V miši je vbrizgaval LSD in metamfetamin ter opazoval njihovo obnašanje, a to ni bilo nič v primerjavi s tistim, kar je videl na koncertu. "Vsi so bili na tripu. Spomnim se fanta, ki je doživel pravo izkušnjo smrti in ponovnega rojstva. Uau!" Koga brigajo glodalci – tukaj je bila priložnost za proučevanje te droge na ljudeh! "Sprva," pravi Smith, "sem dojemal Haight kot naravni laboratorij za droge, kot ogrom­no mišjo kletko."

Human Be-In je katapultiral otroke cvetja kot nekaj posebnega in pomembnega, publiciteta pa je pritegnila vedno več mladih, da so poskusili nov način življenja. Februarja 1967 je bilo jasno, da bo poletje v San Francisco prineslo val novozraslih hipijev. Skupina politikantov, umetnikov in lastnikov trgovin okoli Haight-Ashburyja je ustanovila Svet za poletje ljubezni.

Zdaj je zadeva imela ime

Smith, ki je delal tudi v raziskovalnem oddelku za alkohol in zlorabo drog v splošni bolnišnici v San Franciscu, je opazil, da so tja sprejemali vedno več mladih paničnih ljudi na psihedeličnih drogah. Pred letom 1967 je imel opravka večinoma s starejšimi alkoholiki, uživalci heroina iz getov in zasvojenci z metamfetaminom iz Tenderloina. Hipiji iz Haighta niso ustrezali stereotipu; bili so mlajši, bolje izobraženi in skoraj izključno belci. Bali so se urgence, kjer so morali nositi prisilne jopiče, vse dokler se droga ni izločila iz telesa. Tovrstno odvajanje je, kot meni Smith, samo zaostrilo negativne učinke LSD-ja. Zato je želel odpreti posebno brezplačno kliniko, a mestne oblasti za kaj takega niso pokazale interesa.

Maja 1967 je Smith doživel, kot je sam opisal, duhovno prebujenje: vzel je svoj prvi trip. LSD v Kaliforniji sicer ni bil legalen, a Smith je imel dostop do njega zaradi svojega dela. "Imel sem romantično predstavo o psihedeliki," pravi, "mislil sem, da je kultura težkih drog drugačna od kulture psihedeličnih drog. Prepričal sem se, da so psihedelične droge dobre droge. Takrat se še nisem zavedal, da se bosta ti dve kulturi kmalu zlili."

Smith je najel 14-sobno ordinacijo v bližini Haight Streeta in jo poimenoval Brezplačna klinika Haight-Ashbury. Finančno so jo podprli donatorji, delal pa je s prostovoljci iz zdravstvene skupnosti in z lokalnimi prebivalci. Odprl jo je 7. junija 1967. Geslo, napisano na zunanji strani, je povzemalo njen namen: "Ljubezen potrebuje nego."

V prvih 24 urah je kliniko obiskalo 250 pacientov. Kot je Smith pričakoval, je kmalu po odprtju že miril tiste, ki so vzeli LSD; v prvih nekaj dneh so se na kliniki pacienti zaradi reakcij na LSD vrstili vsako uro. Samo julija so zaradi tripov zdravili 15 otrok, starih od šest mesecev do petih let. Drogo so jim dali starši.

V kliniki je bila soba, imenovana center za pomirjanje, v kateri so prostovoljci umirjali paciente in jim dajali blage sedative. Natripanci so morali strmeti v svečo, medtem ko so poslušali pomirjujoče besede: "Zdaj si v čolnu. Dvigni vesla in pusti čolnu, da te popelje po reki navzdol." Mislili so, da je problem slab LSD, zato ga je Smith testiral in ugotovil, da je problem nasproten – predober LSD!

Smithova klinika je kmalu postala barometer za dogajanje na ulici. Tipična pacientka je bila Janis Joplin, kraljica Haighta. Pevka je bila oboje, dobrotnica in klientka. Sprva jo je Smith zdravil zaradi komplikacij po splavu, ki ga je opravila v Mehiki, nato pa jo je želel detoksicirati: "Postala je odvisna od spida, zato je prešla na heroin. Nato je postala odvisna od heroina in je prešla na alkohol in potem spet na spid. Ni imela interesa, da bi res opustila droge. Želela je le, da drogi ne bi podlegla, a točno to se je na koncu zgodilo."

Ljudje s Haighta so zaužili osupljivo množico kemičnih substanc. Ne le tripa, tudi PCP, MDA, ketamin, smejalni plin, kokain in ­heroin pa najrazličnejša zdravila na recept ... A ena izmed drog je bila po mnenju Smitha posebno uničujoča; droga, ki je imela tako takrat kot danes sloves ene izmed družbeno najpogubnejših. Bolj ko se je bližalo poletje, bolj so na kliniki čutili njeno navzočnost.

Zoom in

Dr. Zoom je živel na Haightu od leta 1965. Ni maral hipijev, čeprav je bil povsem zadovoljen s tem, da jim prodaja droge. Globok cinizem je bil značilen za njegov pogled na svet. Otroci cvetja so bili zanj napol bedaki, ki niso dojeli krute realnosti življenja na ulici. K vragu s poletjem ljubezni! Haight je postajal nevarno območje. Za preživetje si potreboval pištolo.

Dr. Zoom se je prvič seznanil z drogo, ko je pri 13 letih pogoltnil amfetaminske tablete, ki jih je našel v materini omarici. Čez leto dni je šel od doma, pri 16-ih pa že postal odvisnik od heroina. Metamfetamin v kristalih je bil najboljša droga, kar jih je kdajkoli poskusil. Takojšnje samospoštovanje. Najdlje je na tej drogi zdržal 18 dni, sedeč v sobi, z zaporednimi vbrizgavanji v žilo. Na metamfetaminu ni mislil na hrano, spanje ali seks. Pravzaprav se dr. Zoom ni mogel niti spomniti, kdaj mu je nazadnje vstal. Kemični seks – mrzlica, ki jo je občutil, ko si je metamfetamin vbrizgal v žilo – je postal boljši od mesenega.

Dr. Zoom je užival status autsajderja. Bil je ponosen na to, da ima rad igle. Zavedal se je, da so tudi na Haightu, čeprav je bila tu toleranca glede uživanja različnih substanc največja, uporabnike kristalnega metamfetamina gledali malce postrani. Nad njimi so se zmrdovali celo odvisniki od heroina. Zasvojencem z metamfetaminom res ni bilo lahko. Bila so vsakdanja prerekanja s kupci in drugimi dilerji. Policisti so jih tepli. A Zoom je imel akcijo rad, celo tako zelo, da je mislil, da bo brez nje kar umrl. Prodajati in uživati droge je bilo bistvo njegovega življenja. Sanjal je o lastnem laboratoriju ali o iznajdbi nove kemikalije, s katero bi obogatel.

Droge pa niso bile edina težava

Zaradi prezira do vseh zakonov higiene so se po Haightu razširile tudi bolezni. Julija je Smith na kliniki zaradi ošpic zdravil več kot 100 ljudi. Tudi on se je okužil, tako kot ducat prostovoljcev. Mononukleoza, vnetje mandeljnov, tudi gripa je bila pogosta, pa pljučnica, garje, hemeroidi, celo sprememba barve sklenine zaradi 'ščetkanja' s kepami trave. Ena izmed najakutnejših težav je bil hepatitis, ki se je širil z iglami. Leta 1967 se je v San Franciscu pojavilo skoraj 100 primerov hepatitisa, večinoma prav iz Haighta in okolice. Pojavile so se celo bolezni, ki so veljale za izkoreninjenje. "Tuberkuloza se je kar naenkrat pojavila na Haightu," se spominja Smith. Zdravniki na kliniki so zdravili tudi primere spolno prenosljivih bolezni.

Kljub temu je bila klinika v prvi vrsti namenjena žrtvam drog. Smith je tam prvič slišal za nekatere – recimo za STP, močen halucinogen, ki je veljal za alternativo LSD-ju. Za hipije je bila STP okrajšava (serenity – vedrina, tranquility – spokojnost, peace – mir). Le dva dni po odprtju klinike so že imeli pacienta, ki se je predoziral; 19-letni fant, ki je vzel drogo pred 48 urami, se je bal, da se ne bo nikoli umiril. Sprva se je zdelo, kot da gre za osamljen primer. A ob koncu junija, na festivalu poletnega solsticija v parku Golden Gate, so brezplačno razdelili kar 5000 STP-jev. Krivec je bil Owsley Stanley, legendarni underground kemik, za katerega je veljalo, da je "za LSD storil toliko, kot je Henry Ford storil za avtomobil". Timothy Leary ga je oklical za 'božjega tajnega agenta'. Owsley je tako pač testiral produkte iz svojega laboratorija; 32 mladih je takrat končalo na kliniki, nekateri od njih so doživeli živčni zlom ali pa so se pritoževali, da jim možgani gorijo.

Nasilje

Poletje ljubezni je prinašalo vedno večji razkol na Haightu. Guruji, kot je bil Timothy Leary, so psihedelične droge primerjali z evharistijo, medtem ko so morali zdravniki – med njimi Smith nedvomno izstopa – za njimi 'počistiti'.

Avgusta 1967 sta se v enem samem tednu na Haightu zgodila dva presenetljiva umora lokalnih dilerjev. 25-letnega dilerja spida so našli zabodenega do smrti v njegovem stanovanju. Morilec je bil med zločinom na metamfetaminu. Še nekaj dni zatem so našli dilerja s travo ustreljenega in zabodenega, njegov umor pa je obveljal za maščevanje ... Nasilje je postalo neizogibno.

Kar so v medijih označevali za hipije, so bile v bistvu zelo raznolike skupine, ki so jim bili skupni le seks, droge in rokenrol. Bili so pristni hipiji, verniki v sveto trojico miru, ljubezni in kozmične ozaveščenosti, a med poletjem ljubezni so jih številčno prekašali sociopati, lažni mistiki in podobni kalibri. Hipijem so bili tako kljub nasilju za vzor Hell's Angels, ki so se po okolišu pogosto vozili na spoliranih čoperjih. Delili so produkte, ki jih je Owsley Stanley zvaril v laboratoriju.

Za hipije so se med drugim razglašali tudi satanisti. Leta 1966 je Anton La Vey na svojem domu ustanovil Satanistično cerkev, ki je pritegnila tako znane osebnosti kot množice. V ruski ambasadi sta Mick Jagger in režiser Kenneth Anger izvajala rituale črne magije.

Najstniki, ki so pobegnili od doma, so bili prav tako udeleženci tistega poletja. Prišli so z malo ali brez denarja in računali na hipije, da bodo poskrbeli zanje. Veliko večja težava so bili ljudje z duševnimi boleznimi, ki so uživali droge, da bi se zdravili oziroma zamaskirali svojo norost. "Bolj ko si bil nor, bolj si bil občudovan," pove Smith. "Shizofrenike so občudovali, ker so halucinirali brez drog." Kralj norcev je bil Charles Manson, Rasputin Haighta. Mansona sicer na poletju ljubezni ni bilo, a kmalu zatem je živel na obrobju Haighta. Takrat je lahko vsak 'guru', ki je imel za en mesec najemnine in depozit, v eni izmed viktorijanskih hiš ustanovil komuno in postal duhovni vodja svojega vodljivega občinstva. Droge niso bile več zato, da osvobodijo duha, ampak da ga kontrolirajo.

Najpredrznejšo skupino poletja ljubezni pa so na kliniki poimenovali 'hoodies'. Ti otroci ledrastih jaken – večinoma neizobraženi, s policijskimi kartotekami, ki so izvirali iz delavskih družin (v primerjavi s hipiji, ki so bili večinoma srednjega sloja), niso prišli z rožami v laseh. Prišli so, da bi izrabili hipije, ki so jih videli na televiziji ali v revijah. Agresivni in močni so uživali katerekoli droge, a najraje metamfetamin v kristalih. Spid v tabletkah je bil že nekaj časa družbeno sprejemljiv. Ljudje so zaužili od 5-, 10- do 15-miligramske legalne odmerke, da bi shujšali ali za potrebe zdravljenja. A v zgodnjih 60. letih se je pojavila nova oblika; prašek, ki so ga proizvajali v nelegalnih laboratorijih. 'Hoodiji' so uživali te kristale metamfetamina najbolj direktno (z iglo) in v velikih količinah.

Kot miši

Smith je vedel, da lahko že relativno majhen odmerek metamfetamina pri miših povzroči celo to, da se medsebojno pobijejo. In naspidirani mulci so se začeli obnašati podobno kot miši v kletkah. "Bili so najslabši," se spominja Smith, "bili so nasilni in paranoični." Prežali so na hipije, ki so bili lahka tarča. 'Hoodiji' so pomenili nov, nihilističen način uživanja drog na Haightu. Skoraj smrtonosne količine metamfetamina, ki so si jih vbrizgavali, so Smitha šokirale.

Vbrizgavanje metamfetamina sicer v San Franciscu ni bila novost. Vse od poznih 50. let so lokalni zdravniki predpisovali tekoče ampule metedrina in desoksyna (zaščiteni imeni za metamfetamin), da bi pomagale odvisnikom od heroina (med njimi je bilo veliko veteranov korejske vojne). Veliko strokovnjakov je namreč verjelo, da je najboljše zdravljenje za heroinsko odvisnost zamenjava močnega depresiva z močnim stimulansom.

Tako kot LSD je torej tudi tekoči metamfetamin v javnost prišel zaradi ljudi v belih plaščih. Nekatere od njih je gnala želja po denarju, saj so za ceno enega obiska metamfetamin predpisali skoraj vsakomur z ulice. Za manj kot 10 dolarjev je odvisnik dobil 100 metedrinskih ampul, igle in sedative. Samo en zdravnik iz San Francisca naj bi v enem letu predpisal kar 24 tisoč ampul metedrina 100 pacientom.

Za zločine, ki so se zgodili do konca poletja tudi v okolici, med drugim posilstva in umore, Smith obtožuje uporabnike metamfetaminov. Tako imenovane kristalne palače so nadomestile komune. Recepti za izdelavo metamfetamina so krožili po Haightu. Smith prizna, da so se na kliniki prepozno zavedli moči te droge. Uporabniki so se klinike tudi izogibali, a ko se je poletje končevalo, se je mlad 'hoodie' Randy pojavil v Smithovi čakalnici.

Zunaj klinike so mu rekli dr. Zoom. "Postal je naš agent," pove Smith.

Dr. Zoom je Smitha odpeljal v kristalno palačo. Ni bila kot komune, ki jih je bil Smith vajen obiskovati. Čeprav so bile komune natrpane z ljudmi in nehigienične, so imele pohištvo, ne zgolj golih sten in umazanih vzmetnic, do katerih te je pripeljala le prava šifra.

Smrt

Oktobra je bil v parku Golden Gate pogreb, ceremonija z nazivom Smrt hipija. Dolgolasci so nosili krsto z imenom Poletje ljubezni, napolnjeno s koncertnimi plakati. Ob zvokih Hare Krišna in vzklikih "Hipiji so mrtvi" so krsto zažgali in v ogenj metali LSD-je. Po ceremoniji je eden izmed udeležencev na stopnišče Smithove klinike napisal: "The Haight je nekdaj pomenil ljubezen. Kam je šla vsa ta ljubezen?"

Je bilo leto 1967 najboljše glasbeno leto?

4. januar: The Doors, album nove losangeleške skupine, pristane na policah trgovin. The End je mojstrovina. Začne se 40-letno radijsko predvajanje Light My Fire.

Februar: Album Surrealistic Pillow skupine Jefferson Airplane Ameriki odpre oči glede dogajanja v San Franciscu, preplavljenega s tripi.

6. februar: Na albumu Between the Buttons skupine Rolling Stones je tudi pesem Let's spend the Night Together. Skupina povzroči vznemirjenje, ko to pesem izvede v šovu Eda Sullivana.

20. februar: Na albumu Younger Than Yesterday skupine The Byrds so pesmi So You Want to Be a Rock'n'Roll Star in My Back Pages.

Marec: Donovanov album Mellow Yellow je resnično sočen.

10. marec: Z albumom I Never Loved a Man the Way I Love You si Aretha Franklin prisluži r-e-s-p-e-c-t.

12. marec: Album The Velvet Underground & Nico producenta Andy­ja Warhola vpelje artrokovski žanr.

17. marec: Jerry Garcia s skupino izda prvo studijsko ploščo, The Grateful Dead.

12. maj: Jimi Hendrix udari z albumom Are You Experienced. Najboljši debitantski album vseh časov?

2. junij: Album Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band za vedno spremeni glasbeno sceno.

5. avgust: Londonski kvartet Pink Floyd izda prvi album, The Piper at the Gates of Dawn. Usodno, usodno.

2. oktober: Doorsi izdajo Strange Days, na katerem sta Love Me Two Times in Moonlight Drive.

27. november: Album Beatlov Magical Mystery Tour z uspešnico Penny Lane.

December: Skupina Traffic izda album Mr. Fantasy.

8. december: Rolling Stonesi izdajo Their Satanic Majesties Request.

15. december: Album The Who Sell Out.

27. december: Potem ko se je komaj ognil smrti, se Bob Dylan vrne z albumom John Wesley Harding. Pesem All Along the Watchtower se na lestvicah zavihti na 4. mesto.

Kaj se je pred 40 leti dogajalo na Slovenskem, ko je na drugi strani oceana razsajala ljubezen in se spreminjala v svoje nasprotje? Kdaj so se hipiji pojavili pri nas? Preberite v naslednji številki!

Tekst: Frank Owen

Novo na Metroplay: "Vse, kar vsakodnevno uporabljamo, je bila najprej ideja!" | Jure Korenč