Neverjetno! TA vrsta živali je zaradi visokih temperatur v ozračju postala celo večja

Raziskovalna postaja Dumont d'Urville je izmerila za marec rekordno temperaturo 4,9 stopinje Celzija, medtem ko so običajno številke v tem času pod ničlo. 

Georaziskovalec Jonathan Wille pa je na Twitterju zapisal: "In tako je Concordia za 1,5 stopinje Celzija presegla dosedanjo rekordno temperaturo. To se ne bi smelo zgoditi," je poudaril.

Ameriški nacionalni center za podatke o snegu in ledu je februarja sporočil, da je površina morskega ledu na Antarktiki februarja prvič po letu 1979 padla pod dva milijona kvadratnih kilometrov.

Vpliv sprememb na živali

British Antarctic Survey (BAS) vpliv segrevanja na Antarktiki živeče živali preučuje že desetletja. "Antarktični polotok je eno od območij, kjer imajo podnebne spremembe velike in pomembne učinke. Cilj je razumeti mehanizme, ki so v igri, izboljšati znanstveno znanje in informirati vladno politiko. Raziskovali smo, kako so se živali prilagodile na nizke temperature in tudi, kako se bodo lahko prilagodile temperaturnim spremembam."

Živali se na številne načine prilagajajo hladnim vodam. Lahko na primer proizvajajo antifriz v krvi, kot 70 odstotkov rib, ki jih najdemo v Južnem oceanu. Ker mraz upočasni njihovo presnovo in se potreba po kisiku v tem okolju zmanjša, so nekatere živali postale celo večje. Nekatere največje morske pajke na planetu lahko najdemo na Antarktiki. Toda kaj se zgodi, če se vode nenadoma segrejejo?

Na podlagi analize se je več vrst izkazalo za posebej občutljive, ena od njih so školjke Laternula elliptica. Ta vrsta je opremljena za obvladovanje kratkih dvigov temperature, dolgotrajno segrevanje pa bi lahko zmanjšalo njihovo število. Predvideva se tudi, da bo upadanje morskega ledu hromilo nekatere vrste, ki so temelj neštetih morskih prehranjevalnih verig po vsem svetu.

Vpliv sprememb na rastlinski svet

Deschampsia antarctica in Colobanthus prettynsis sta avtohtoni cvetoči rastlini Antarktike, ki se zaradi spremembe v temperaturi hitro širita. Raziskave znanstvenikov, ki ju preučujejo od leta 1960 so pokazale, da se je prva med letoma 2009 in 2018 razširila petkrat hitreje kot med letoma 1960 in 2009, druga pa kar desetkrat hitreje. Vodilna raziskovalka profesorica Nicoletta Cannone je povedala: "Antarktični kopenski ekosistemi se hitro odzivajo na podnebne vplive. Pričakovala sem njuno razširitev, vendar ne v takšnem obsegu. Prejemamo številne dokaze, da se na Antarktiki dogaja velika sprememba."

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice