Uspešne podjetnice o začetkih: Izziv je financiranje

Na prvi okrogli mizi dogodka Forbes Power Women’s Summit, ki danes poteka v srbski prestolnici Beograd, so štiri govorke predstavile svojo karierno pot. Pogovor je tekel okrog položaja žensk v podjetništvu, tudi o razlikah v odnosu do podjetnic v različnih okoljih.

Hrvatica Žakline Troskot je odraščala v Nemčiji, leta 2007 pa se je preselila na Hrvaško. Tu je bila najprej marketinška direktorica v večjem podjetju. “Delo mi je bilo všeč, a v nekem trenutku te korporacija ‘poje’,” je dejala danes v Beogradu. 

Ker sta jo privlačila peka in slaščičarstvo, je opravila strokovne izpite in zahtevano prakso, nato pa odprla prvo slaščičarno v Zagrebu. V 14 letih do danes se je podjetje povečalo: ima 45 zaposlenih, tri lokale, dela za mnoge restavracije in hotele na Hrvaškem. O njeni zgodbi smo pisali v članku Začneš s sladicami in misliš, da bo romantično, a je to hud boj.

Z ‘belo lažjo’ do posojila

Tako kot sogovornice za njo je Troskot pri vprašanju o izzivih startupovca, torej podjetnika, ki si šele utira pot, izpostavila financiranje.

“Poslovno pot sem začela z belo lažjo. Šla sem na banko po posojilo za posel, a dejala, da potrebujem posojilo za prenovo stanovanja. Zdelo se mi je, da sicer posojila ne bi dobila.”

Dejala je, da so jo novinarji večkrat vprašali, ali jo je bilo strah: “Odgovorila sem jim, da me ni bilo, saj nisem vedela, kaj me čaka.”

Meni, da ženskam, ki imajo podjetniško idejo, pogosto primanjkuje ščepec moške spontanosti. “Pri moških cenim, da si upajo, da grejo v nekaj z mišljenjem, če bo šlo, bo, sicer pa poskusimo kaj drugega. Mislim, da bi morale tudi ženske kdaj ravnati podobno.”

Izzivi, a tudi prednost razvijalca iz Slovenije

Katarino Lotrič, solastnico in direktorico kranjskega podjetja Gentler Stories, je voditelj predstavil kot podjetnico, ki prihaja iz Slovenije, njeno ‘igrišče’ pa je cel svet.

Podjetje namreč, kot smo pisali v članku Kranjčanka z rešitvijo za vadbo, ki vam odpusti, če imate slab dan, trži aplikacijo Gentler Streak, sledilnik telesne pripravljenosti. Aplikacija je v dveh letih in pol od lansiranja prejela dve Applovi nagradi, in sicer nagrado za najboljšo aplikacijo za pametno uro ter nagrado Apple Design Awards v kategoriji družbenega vpliva.

“Kot izdelovalec aplikacij ne moreš biti omejen na lokalno okolje,” je dejala Lotrič, a poudarila, da ima to, da izhajajo iz Slovenije, tudi svoje prednosti. Na vprašanje, ali je majhen trg za podjetnika prednost ali ovira, je odgovorila, da je po svoje tudi prednost.

“Podjetniki v Silicijevi dolini so ves čas pod pritiskom, ves čas morajo pripravljati nekaj novega in se dokazovati. Mi pa imamo v svojem mehurčku čas, da lahko izdelek razvijemo in na trg pošljemo, ko smo pripravljeni,” je dejala.

Medtem ko je Troskot izpostavila problem nepripravljenosti bank na financiranje zagonskih podjetij, je Lotrič dejala, da se za zunanje financiranje do zdaj namenoma niso odločili. Kot smo pisali, je podjetje začelo z vložkom ustanoviteljev v višini 110 tisoč evrov. Lotrič je danes povedala, da je podjetje pridobilo tudi spodbudo javnega sklada za inovativna podjetja. “Šlo je za 45 tisoč evrov, kar se morda sliši veliko, a znesek smo prejeli v treh obrokih v dveh letih,” je dejala.

Do nedavnega je podjetje tako raslo organsko. Prihodek ustvarja z naročninami; osnovna različica aplikacije je namreč brezplačna, napredne funkcije pa so plačljive. Pred kratkim pa so začeli še s pridobivanjem naročnikov pred oglaševalskih kampanj (tako imenovan ‘paid user acquisition’).

“Za zdaj ostajamo na tej poti. A posel se razvija, cilji spreminjajo, tako da smo v bodoče odprti tudi za zunanje financiranje.”

“S 15 tisočaki ne moreš kupiti stroja”

Mila Litvinjenko je od leta 1996 lastnica kozmetične družbe Aura. Kot je povedala na današnjem dogodku, si pred dvema desetletjema ni niti predstavljala, da bi se lahko v življenju ukvarjala s kozmetiko, saj se je nerada ličila.

A potem se je Litvinjenko, takrat zaposlena kot prevajalka, udeležila velikega sejma kozmetike v Bologni v Italiji. Tam je spoznala velike svetovne znamke kozmetike, ki jih na srbskem tržišču ni bilo. Po vrnitvi domov je naredila raziskavo trga in se odločila, da poskusi v tej panogi.

Pri zbiranju začetnega kapitala v višini 300 tisoč mark si je pomagala z bančnim posojilom. Z denarjem je kupila stroje za proizvodnjo. “Nisem želela pomoči. Prepričana sem namreč, da bo tisti, ki ti pomaga, nekoč želel nekaj v zameno. Po tem, ko sem najela bančno posojilo, je moj glavni življenjski motiv postal, da ga čim prej odplačam.”

Na začetku je bilo poleg nje v podjetju še osem delavcev. “Ko so prišli v podjetje, so pričakovali, da jih bo uporabo strojev učil tehnični direktor. A mi ga nismo imeli, jaz sem jim rekla, da ga trenutno ni in sem jim sama predstavila, kako stroji delujejo. Sprva sem tudi sama prodajala, saj nisem imela denarja za prodajnike,” je povedala o težkih začetkih.

Prepričana je, da je uspeh njenega podjetja posledica tega, da od začetka stremi h kakovosti. “To se enkrat mora obrestovati.”

Tudi Litvinjenko je poudarila, da je velik problem ženskega podjetništva pridobivanje kapitala. “Vemo, da banke želijo garancijo ali hipoteko, v veliko družinah pa ženske nimajo (vrednejšega) premoženja, ki bi ga lahko zastavile. Predvsem v kapitalsko intenzivni panogi; s 15 tisočaki ne moreš kupiti stroja.”

Petino samorogov ustvarile ženske

Keren Hod, ustanoviteljica in izvršna direktorica mednarodne mreže za žensko podjetništvo Women’s Entrepreneurship, prihaja iz Izraela, ki se pogosto predstavlja kot vibrantno stratupovsko središče.

Hod je ustanovila skupnost WE – Women’s Entrepreneurship, ki ženske spodbuja, da se podajo v podjetništvo. Skupnost danes šteje že več kot 40 tisoč članic in je podprla več kot tisoč zagonskih podjetij.

“Imamo uspešne ženske, ki dokazujejo, da je ta pot mogoča. Nekateri menijo, da moraš izbirati med poslovno ali družinsko potjo, a okoli sebe vidim veliko primerov obojega. Imamo samoroge, več kot milijardo dolarjev vredne startupe, ki jih vodijo ženske. Od 50 milijard skupne vrednosti samorogov so podjetja v vrednosti 10 milijard, torej petino vseh, ustanovile ženske.”

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice