Nekdanja družinska hiša Hribarjevih v Rožni dolini je kulturni spomenik lokalnega pomena.
Vila Zlatica, ki se nahaja na Cesti 27. aprila, po prenovi ponuja tako vpogled v zasebno življenje nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja (1851–1941) kot tudi v življenje tipične slovenske meščanske družine z začetka 20. stoletja.
Prenovitelj popotresne Ljubljane
Županovanje Ivana Hribarja se je začelo ravno po katastrofalnem potresu v kranjski prestolnici. Ta je takratne prebivalce presenetil na velikonočno nedeljo, 14. aprila 1895 ob 20. uri in 17 minut po svetovnem času. Kot župan je Hribar iz Ljubljane napravil sodobno mesto: posodobil je celotno urbano infrastrukturo, uredil kanalizacijo, odvoz smeti, ustanovil več novih šol, elektrarno, mestno hranilnico in tržnico, table ljubljanskih ulic in trgov pa je opremil z vidnejšimi slovenskimi napisi.
Ljubljana je po njegovi zaslugi dobila tudi dva pomembna javna spomenika - Francetu Prešernu in Primožu Trubarju. Poleg tega je od takratnih državnih oblasti odkupil Ljubljanski grad in ga tako rešil pred nadaljnjim propadanjem. Ker je Ivan Hribar leta 1908 podprl protinemške demonstracije v Ljubljani, pa ga avstrijski cesar Franc Jožef leta 1910 ni hotel več potrditi za župana. Pozneje se je uveljavil v diplomaciji in bil na splošno znan kot strasten politik ter velik slovenski in jugoslovanski domoljub.
Družinska vila - poklon njegovi dediščini
Kapitulacija Jugoslavije leta 1941 je Hribarja tako zelo prizadela, da je 18. aprila 1941, ko so v Ljubljano vkorakale italijanske čete, storil samomor. Njegova hčerka, dr. Zlatica Hribar (1913–2000), je vse življenje skrbela za to, da se je spomin na njenega očeta ohranjal. Večino družinske dediščine je poklonila Mestnemu muzeju Ljubljana, njihovo družinsko Vilo Zlatico pa je podarila slovenski državi, ki je lastništvo nato prenesla na mesto. 
Obiskovalci si lahko v Hribarjevi družinski vili ogledamo številne prostore županovega nekdanjega domovanja. Velik vtis zagotovo pusti razkošna družinska jedilnica, ta je videti, kot bi čakala na svoje prebivalce, ki se bodo v vsakem trenutku posedli k mizi in skupnemu obedu.
Poleg originalnega pohištva so na ogled tudi številni dragoceni osebni predmeti in družinske fotografije. Tu je toliko spominov, da človek zelo hitro pozabi, da smo od takrat, ko so tu bivali Hribarjevi, že globoko v novem stoletju in celo tisočletju.
Ogled vile v Rožni dolini je mogoč le z vodičem, njena vrata pa so odprta od torka do nedelje - ob predhodni najavi in najmanj 24 ur prej.
Prijavo lahko opravite prek elektronskega naslova vila.zlatica@fsk.si in po telefonu na številki +386 (0)8 2010 457 ali +386 40 835 775.
Hribarjevo zadnje dejanje
Hribar je v znak protesta zaradi jugoslovanske predaje skočil v Ljubljanico. Pred usodnim dejanjem se je zavil v jugoslovansko zastavo, na kraju pa je pustil listek z verzi iz pesmi Franceta Prešerna Krst na Savici: "Manj strašljiva je dolga noč zanikanja življenja kot življenje pod soncem v podjarmljenju! Manj strašna noč je v črni zemlji krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dni."
V bližini kraja, od koder se je pognal v smrt, le nekaj metrov stran od Čevljarskega mostu, danes stoji njegov spomenik.
Spregledana mojstrovina na obrobju Ljubljane: tujci pogosto vprašajo zanjo, domačini redko
Novo na Metroplay: Juš Milčinski o vodenju Malih sivih celic in kakšen mora biti avtor humorističnih vsebin