Vas zanima, kakšne bodo zgradbe v prihodnosti? Bodo imele futuristične oblike, pristajališča za drone ali bodo natisnjene s 3D-tiskalnikom? Tega ne moremo vedeti. Lahko pa smo povsem prepričani, da bodo stavbe v prihodnosti postale bolj trajnostne. Postale bodo bolj varčne z energijo in bolj prijazne do našega planeta. Ampak to ni znanstvena fantastika, v Sloveniji smo na tem področju že zelo aktivni.
Ste vedeli, da zgradbe trenutno prispevajo kar 39 % globalnih emisij ogljika, povezanih z energijo? 28 % emisij ogljika izhaja iz operativnih emisij, ki so potrebne za ogrevanje, hlajenje in oskrbo z električno energijo, preostalih 11 % pa iz materialov in gradnje.
V Sloveniji že ukrepamo
Če želimo doseči zastavljene okoljske cilje, bomo morali posebno pozornost nameniti zgradbam v katerih živimo, delamo, nakupujemo in se zadržujemo praktično večino časa. V sklopu projekta Razogljičimo Slovenijo, ki ga partnersko izvajata Vlada Republike Slovenije in EIT Climate-KIC, zato pred ostala področja dela postavljajo prav grajeno okolje.
Grajeno okolje je prva od verig vrednosti, za katero so sooblikovali portfelj in na tej osnovi prepoznali devet sklopov ukrepov, ki bodo pripomogli k njegovi aktivaciji. "Z oblikovanjem portfelja je mogoče bolje prepoznati in upoštevati prednosti in slabosti obstoječega stanja na področju grajenega okolja. Na ta način jih lažje obravnavamo, razumemo celoto medsebojnih vplivov ter posledično lahko oblikujemo prave ukrepe, ki nam bodo pomagali izboljšati stanje na temu podoročju," je povedal Bart Stegeman, slovenski orkestrator projekta Razogljičimo Slovenijo z modelom sistemskega prehoda Deep Demonstration, ki je za nas predstavil predlagane ukrepe.
To je 9 ukrepov, ki bodo stavbe naredili okolju bolj prijazne:
1. Krepitev podpornega ekosistema za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala
Krepitev podpornega ekosistema za trajnostno gradbeništvo vključuje uskladitev pogojev za finančne spodbude, organizacijo inovativnih tekmovanj ter vzpostavitev informacijskih točk za trajnostno prenovo. Cilj je spodbujati inovacije ter podpirati mala in srednje velika podjetja v uporabi sekundarnih surovin.
2. Vzpostavitev digitalne platforme za uporabo (lokalnih) sekundarnih surovin
Z obstoječimi in novimi digitalnimi platformami bomo pospeševali uporabo sekundarnih surovin pri gradnji novih stavb in prenovi starih stavb.
3. Nadgradnja izobraževalnega sistema in sistema vseživljenjskega učenja za bolj učinkovito podporo trajnostni/krožni prenovi in gradnji
V okviru tega ukrepa bomo spodbujali širjenje rezultatov pilotnih projektov visokošolskih zavodov v trajnostnem grajenem okolju. Razvijali bomo e-Vodnik za boljše razumevanje ozelenitve visokega šolstva, vključno s pojmovnikom ključnih izrazov za področje zelenega prehoda. Z znanjem iz različnih projektov bomo povezovali institucije in ministrstva za uvajanje trajnostnih vsebin v kurikulum ter izobraževanje kompetentnih kadrov.Top of FormBottom of Form
4. Učinkovito zeleno javno naročanje podpira trg naravnih materialov iz obnovljivih virov in sekundarnih surovin
S tem ukrepom bomo vzpostavili sinergijo s projektom CARE4CLIMATE, posvečenim zelenemu javnemu naročanju. Preverili bomo interes za mentorski program, identificirali dobre prakse ter strokovnjake za javna naročila stavb. Povezali se bomo s službami in sveti, ki sodelujejo pri prenovi po ujmah, izpostavljali vlogo zelenega/krožnega javnega naročanja ter spodbujali trajnostno rabo lesa v gradnji in prostoru. Ministrstvo za okolje bo podprlo oblikovanje novih predpisov za ravnanje z gradbenimi odpadki in vključevanje prispevkov deležnikov v izvedbo predpisov.
5. Krepitev prenove stavb z materialom iz lesa in celuloze
Tu želimo vzpostaviti sistem varne rabe odpadnega lesa pri gradnji. Cilj je okrepiti ponovno uporabo in valorizacijo papirne celuloze ter lesa kot gradbenih materialov, spodbujati njihovo trajnostno uporabo v gradbenih projektih.
6. Razgradnja stavb spodbuja kroženje sekundarnih surovin
Ustanavljamo delovno skupino s centri za zbiranje odpadkov, ki bo izboljšala prakse sortiranja sekundarnih surovin. Cilj je razviti politike za učinkovito ravnanje z gradbenimi odpadki, izboljšati snovno produktivnost gradbene verige ter spodbujati kakovostno in varno ponovno uporabo gradbenih odpadkov.
7. Nadgradnja in digitalizacija gradbenega dnevnika ter potni list za prenovo stavb
Tu je ključna podpora uporabi BIM (Building Information Modelling) pri novogradnjah in prenovah. Raziskujemo uvedbo sistema za naložbe in izobraževanje ter vključevanje okoljsko sprejemljivih slovenskih proizvodov v 3DBIM obliki. Prav tako razvijamo ukrepe za uvedbo okoljskih certifikatov na področju gradnje.
8. Orodja prostorskega načrtovanja in mehanizmi podpore trajnostni in krožni gradnji
Posodobitev orodij prostorskega načrtovanja vključuje akcijski načrt za prenovo razvrednotenih območij, povezovanje s načrtovanimi območji obnovljive energije in novimi smernicami za izvajanje Resolucije o strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Ukrepi vključujejo tudi krepitev nadzora nad zakonitostjo občinskih aktov, vzpostavitev sistemov za pridobivanje zemljišč in reciklažo razvrednotenih območij ter nadgradnjo tehničnih pisarn za trajnostno gradnjo in celovito prenovo stavb.
9. Narediti krožno prenovo finančno vzdržno
Načrtujemo finančno vzdržno krožno prenovo z uporabo zelenih davkov, oblikovanjem delovne skupine za davčno prenovo, in izboljšanjem razpisov Eko sklada. Javna sredstva bomo usmerili v gradnjo in prenovo stavb v javnem sektorju ter spodbujali ponovno uporabo snovi in krožne prakse s subvencijami.
Več o projektu Razogljičimo Slovenijo po metodi Deep Demonstration si lahko preberete tudi tukaj.
Novo na Metroplay: Kaj lahko pri e-mobilnosti storimo doma, da zmanjšamo tveganje za požar?