V teh dveh slovenskih regijah so najbolj "pridni" pri upoštevanju protikoronskih ukrepov

V četrtem delu analize raziskave Kako paziš nase in na druge?, ki so jo ekipa Sledilnika za covid-19 in Mladi zdravniki Slovenije izvedli v sodelovanju s podjetjem Valicon, so ugotovili, da trendi rasti ali padanja števila okužb z novim koronavirusom ne sovpadajo nujno z deležem ljudi v posamičnih statističnih regijah, ki zase trdijo, da se držijo preventivnih ukrepov.

V osrednjeslovenski in gorenjski regiji tako visok delež prebivalcev zase pravi, da priporočila upoštevajo. To bi bil po oceni avtorjev raziskave lahko tudi razlog za upad okužb v omenjenih regijah konec novembra. Težje pa je pojasniti nizke pojavnosti primerov v primorskih regijah, saj je tam tistih, ki pravijo, da se priporočil oz. ukrepov držijo, bistveno manj.

Iz odgovorov je namreč sklepati, da najslabše priporočila upoštevajo v obalno-kraški regiji, a ima regija v primerjavi z drugimi v skupnem seštevku izrazito nizko število potrjenih primerov na prebivalca. Podobno se tudi v goriški regiji po navedbah anketiranih ukrepov drži podpovprečno število ljudi, a ima regija razmeroma nizko število potrjenih primerov.

Po drugi strani ima koroška regija visoko pojavnost potrjenih primerov kljub temu, da raziskava kaže na nadpovprečno upoštevanje zaščitnih priporočil. Podobno velja tudi za savinjsko regijo, kjer pri nobenem kazalcu niso bili med najslabšimi. Kljub temu je bila ta regija konec novembra med najbolj problematičnimi po številu aktivnih primerov na prebivalca.

V raziskavi so sicer prebivalce različnih regij med drugim povprašali po upoštevanju priporočil na delovnem mestu, ob različnih druženjih in v prostem času. Ugotovili so, da je bilo največ oseb je na delovnih mestih v primorsko-notranjski regiji (70 odstotkov), najmanj pa v osrednjeslovenski regiji (53 odstotkov).

Odgovori na anketo kažejo, da so se pri pravilnem nošenju maske na delovnem mestu najslabše odrezali v posavski regiji, kjer jih je le 60 odstotkov ves čas ali skoraj ves čas nosilo masko, najbolj skrbno pa so jo nosili v koroški in primorsko-notranjski regiji (81 odstotkov). Priporočene razdalje dveh metrov so se na delovnem mestu najredkeje držali Pomurci, ki so se tudi najmanj izogibali tveganim stikom s sodelavci.

Največ oseb, ki so potrdile, da so bile na vsaj enem obisku drugega gospodinjstva, je iz zasavske regije (58 odstotkov), najmanj pa iz pomurske (37 odstotkov). Anketirani iz vseh regij zatrjujejo, da so higieno rok so na obiskih v veliki meri upoštevali. Še najmanj jih je za to skrbelo na gorenjskem (81 odstotkov), največ pa v osrednjeslovenski in savinjski regiji (po 89 odstotkov).

Z vsaj enim drugim gospodinjstvom se je po navedbah anketiranih na zunanjih površinah družilo 60 odstotkov ali več prebivalcev posavske in goriške regije, jugovzhodne Slovenije, obalno-kraške in koroške regije. Najmanj vprašanih se je na zunanjih površinah družilo v pomurski statistični regiji (48 odstotkov).

Pri nošenju mask ob opravkih anketa ni pokazala bistvenih razlik med regijami. Da se tega priporočila držijo, so zatrdili skoraj vsi vprašani (97 odstotkov). So se pa upoštevanja razdalje dveh metrov po lastnih navedbah najslabše držali na Goriškem, najbolj dosledni so bili v zasavski regiji. Prav tako so prebivalci vseh regij zatrdili, da dobro skrbijo za razkuževanje rok ob vstopu in izstopu v prostore ob opravkih.

Raziskavo so so avtorji opravili preko družbenih omrežij, in sicer od 13. do 16. novembra. Sodelovalo je 5165 oseb, v vzorec pa so skušali vključiti čim bolj heterogeno populacijo, vključujoč skupine skeptikov. Priznavajo, da je vzorec nedvomno nekoliko pristranski. Rezultati so sicer uteženi po spolu, starosti in regiji, a jih ne gre posplošiti na celotno populacijo.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču