V vrtcih med epidemijo prevlada medicinsko-higienske paradigme nad vzgojno-izobraževalno

Raziskava o vzgojno-izobraževalnem procesu v predšolski vzgoji in njegovih učinkih v času epidemije bolezni covid-19, ki je potekala med marcem in avgustom 2021, je bila zasnovana kot opazovanje predšolske vzgoje posameznega otroka z več vzporednih ravni. Njene glavne poudarke je na današnji novinarski konferenci predstavila Jerneja Jager, sicer vodja Centra za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom.

Tako vodstveni delavci kot strokovni delavci so v večini primerov izražali, da je bilo poimenovanje "nujno varstvo" v času epidemije neustrezno, zaskrbljeni pa smo lahko zaradi opažene izrazite prevlade medicinsko-higienske paradigme nad vzgojno-izobraževalno, je povedala Jagrova.

Ugotovili so, da se je na račun upoštevanja higienskih priporočil močno povečal obseg dela zlasti vodstvenim delavcem in administrativnemu kadru, strokovnim delavcem pa zmanjševalo čas za neposredno delo z otroki. Prav tako se je zaradi organizacije dela, ki je zahtevala delo v t. i. mehurčkih, zmanjšala sočasna prisotnost vzgojiteljev v oddelku, kar je po njenih navedbah nedvomno vplivalo na kakovost dela v oddelkih. V zvezi z "nujnim varstvom" so ugotovili tudi, da vrtci niso zagotavljali le varstva, temveč celosten vzgojno-izobraževalni proces.

Vzgojitelji so kot pozitivno izpostavili delo v t. i. mehurčkih oz. v manjših skupinah otrok, v katerih se lahko v večji meri prilagajajo potrebam in interesom otrok, je pojasnila in poudarila, da pa mehurčki niso razumljeni kot pozitiven ukrep v smislu socialnega razvoja otrok.

Čas epidemije je vplival tudi na otroke

Po navedbah Jagrove so tako starši kot strokovni delavci opazili slabše upoštevanje pravil, poleg tega pa tudi manj vztrajnosti, težave pri koncentraciji, manjšo samostojnost pri oblačenju ter težave pri reševanju konfliktov, razumevanju navodil in fini motoriki.

"Skoraj vsi vrtci so v času zaprtja vrtcev vsaj enkrat še dodatno stopili v stik z družinami, je pa poizvedbo glede potreb družin v epidemiji opravil le majhen delež vrtcev. Nenazadnje ugotavljamo, da je podpora ranljivim skupinam izrazito podhranjeno področje že v času nespremenjenih razmer, v času epidemije pa se je to le še poglobilo," je še dodala Jagrova.

Na splošno pa so se vrtci v času covida-19 čutili zapostavljene, pozabljene, kot da niso del vzgojno-izobraževalnega sistema, je še pokazala raziskava. Vrtci so tudi pogrešali podporo odgovornih institucij ter dvosmerno komunikacijo in vključevanje strokovnjakov predšolske vzgoje v sprejemanje odločitev.

Raziskava je pokazala, da zaprtje vrtcev ni imelo bistvenega finančnega vpliva na delovanje vrtcev

In da so se dejavnosti profesionalnega razvoja premaknile na splet, večja je bila tudi dostopnost strokovnih izobraževanj, vrtci so imeli manj izdatkov za kritje potnih stroškov.

Kot zelo pomembne in potrebne so se izkazale kompetence za rabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Vrtci sicer poročajo, da so v času epidemije na tem področju dvignili lastne kompetence, kljub vsemu pa potreba po dodatnem usposabljanju ostaja, prav tako potreba po boljši opremljenosti vrtcev s tehnologijo, je poudarila.

Cilj raziskave je ugotovitev stanja v vseh javnih vrtcih oziroma kaj se je dogajalo otroku v vrtcu v času epidemije, je ob predstavitvi metodološke zasnove raziskave povedala raziskovalka Barbara Japelj Pavešič. Pojasnila je, da so opazovali dogajanje v vrtcu na treh ravneh: kako se vrtec odzove na predpisane dolžnosti, obnašanje otroka v vrtcu in v domačem okolju. Na vprašanja pa so odgovarjala vodstva vrtcev, strokovni delavci v oddelkih in starši otrok.

Za raziskavo je bilo izbranih 136 vrtcev po vsej državi, med njimi 90 samostojnih in 46 vrtcev pri osnovni šoli, a so na koncu po njenih navedbah dobili odgovore od 110 vrtcev, kar predstavlja 35 odstotkov vseh javnih vrtcev v Sloveniji. Svoja poročila o delu vrtcev je tako posredovalo 155 vodstvenih delavcev in 580 vzgojiteljic oz. 98 odstotkov ter 2816 staršev.

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev