"Ni mi treba ločevat odpadkov, saj živim v bloku in me ne morejo kaznovat"

Takšne akcije naj bi zato postale stalnica. Pred dvema tednoma so komunalni delavci podrobneje pregledali vsebino rumenih vreč za odpadno embalažo pri stanovanjskih hišah, zdaj pa nadaljujejo s pregledovanjem zabojnikov pri večstanovanjskih objektih. Prav ti so namreč najbolj problematični, saj v isto posodo odlaga odpadke več gospodinjstev in je tako zabrisana sled do kršiteljev.

"S svetovanjem in nadzorom na terenu nad ločevanjem odpadkov skušamo pritegniti ljudi k sodelovanju, da postanejo odgovorni na področju ravnanja z odpadki," je med današnjim pregledovanjem odpadkov med bloki v mestni četrti Pobrežje izpostavila predstavnica mariborske Snage Irena Bartok.

V zabojnikih za odpadno embalažo je v povprečju četrtina vsebine neustrezna, kar otežuje nadaljnjo obdelavo odpadkov in nenazadnje zvišuje ceno ravnanja z odpadki.

"Ljudem bi radi dopovedali, da so odgovorni za pravilno odlaganje odpadkov. Nekateri namreč še vedno radi rečejo, da za to plačujejo Snago, a to ne drži. Zakonodaja je jasna - ločevanje odpadkov je obveza vsakega posameznika, obveza Snage pa je, da jim to omogoči z različnimi zabojniki, zbirnimi centri in podobno," je pojasnila.

Med današnjo akcijo, pri kateri je bil prisoten tudi predstavnik medobčinske inšpekcije, niso delili kazni, ampak so na oglasne deske stanovanjskih blokov lepili obvestila - pohvale tam, kjer so bili odpadki vzorno odloženi, in opozorila tam, kjer je bilo drugače. Pri tem so stanovalce podučili, kakšne kršitve so zabeležili in kako je treba pravilno ravnati z odpadki.

Podobno so naredili med akcijo pri hišah pred dvema tednoma in ko so danes ponovno obiskali nekaj večjih kršiteljev, se je izkazalo, da so tokrat njihove vreče za odpadno embalažo brez napak. "To si štejemo za velik uspeh," je dejala Bartokova. Po njenih besedah je za spremembe velikokrat že dovolj, da se kršitelja prijazno opomni in poduči, kako pravilno ravnati.

"Še vedno je pogosto zmotno mnenje ljudi, da je zabojnik za odpadno embalažo keson za plastiko. A sem ne sodi vsa plastika, kot so recimo igrače ali zobne ščetke, sodi pa sem poleg plastične tudi kovinska, stiroporna in druga embalaža," je poudarila.

Danes so v zabojnikih za odpadno embalažo med drugim našli ostanke mesa in kosti, ki sicer sodijo med mešane odpadke v črnem zabojniku. Prav tako je bilo veliko kartonske embalaže, ki bi jo bilo treba pravilno odložiti v zabojnik za papir z rdečim ali modrim pokrovom, in bioloških odpadkov, katerim so namenjeni rjavi zabojniki.

"V enem od zabojnikov je bila celo večja količina originalno zapakirane hrane za živali z rokom trajanja še več kot eno leto, kar je nedopustno. Še užitna hrana nikakor ne sodi v smeti. Mi jo bomo uporabili v zavetišču za živali," je povedala.

Kršitve so pogoste tudi v ostalih zabojnikih za odpadke, na primer ko ljudje odlagajo biološke odpadke v zabojnike v plastičnih vrečkah. "Tudi teh segmentov se bomo še lotili. Ločevanje odpadkov je sicer boljše kot nekaj let nazaj, a še vedno ni takšno, kot bi si ga želeli. Prav zato se nam zdijo takšne akcije pomembne," je še dodala Bartokova.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču