5. 11. 2021, 18:28 | Vir: STA
V zdravstveni negi manjka dobra tretjina kadra, zaposleni pa so izčrpani
Razpoloženje med zaposlenimi v zdravstveni negi še nikoli ni bilo tako slabo, kot v času, ki ga je zaznamovala epidemija covida-19, opozarjajo v sindikatih. Kadra kronično primanjkuje, med epidemijo so mnogi poklic tudi zapustili, po nekaterih ocenah manjka več tretjina kadra. Med rešitvami vidijo takojšen dvig plač, pogrešajo tudi socialni dialog.
Kadrovska podhranjenost slovenskega zdravstva ni nova težava, epidemija covida-19 pa jo le še poglobila. "Zaposleni tako v zdravstvu kot socialnem varstvu so izčrpani, poleg tega pa kontinuirano pod stresom zaradi preobremenjenosti. Tudi v času, ki ga je zaznamoval covid-19, se zanašamo na to, da so zaposleni v obeh dejavnostih že navajeni, da delajo preko svojih zmogljivosti, vendar v nedogled tako ne gre," je za STA opozorila predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič.
Medicinske sestre odhajajo v tujino ali druge gospodarske panoge
Zaradi pomanjkanja kadra, velikih obremenitev in slabih delovnih pogojev so zaposleni izčrpani, izgoreli in nezadovoljni, zaradi česar jih vse več odhaja bodisi v tujino, kjer so za svoje delo bolje plačani in imajo boljše delovne pogoje, bodisi zapuščajo poklic in se zaposlujejo v drugih gospodarskih panogah, kjer so za bistveno manj odgovorno delo plačani enako, za STA ugotavlja predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman.
"Tako velikemu begu iz poklica, s kakršnim se soočamo danes, ko je epidemija še dodatno razgalila vse težave na področju zdravstvene nege, doslej še nismo bili priča," je dodala Ažmanova.
Podobno izpostavlja tudi predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar, ki ob tem nasprotuje izjavam, da kader iz bolnišnic odhaja na "tako imenovana lažja delovna mesta" v zdravstvene domove. Kot pojasnjujejo v sindikatu, v zdravstveni negi ni lažjih delovnih mest, ampak je vsako delovišče po svoje specifično in zahtevno, le pogoji dela so različni.
"Glede plačila se seveda zavedamo, da je treba več in bolje plačati kader na težjih deloviščih v bolnišnicah in socialnih zavodih ter dodatno ovrednotiti delo v manj ugodnem delovnem času. Najhuje je, da nas na ta način želijo še bolj skregati med sabo, kot na nek način že smo sami med seboj, ko se primerjamo kje kdo dela in koliko zasluži," je navedla Mencingarjeva.
Po nekaterih ocenah v zdravstveni negi manjka več kot tretjina kadra
Podatki zbornice izpred nekaj let kažejo, da je že pred epidemijo na bolnišničnih oddelkih slovenskih bolnišnic manjkalo v povprečju skoraj 25 odstotkov zaposlenih v zdravstveni negi. Danes so po besedah Ažmanove ti podatki še slabši in primanjkljaj še večji. Predvidevajo, da še vsaj toliko kadra manjka tudi na primarni ravni zdravstva in v socialnovarstvenih zavodih.
V sindikatu zdravstva in socialnega varstva natančnih podatkov, koliko zaposlenih na področju zdravstvene nege je v času epidemije dalo odpoved, nimajo. Po njihovih grobih ocenah pa primanjkuje najmanj med 20 do 30 odstotkov kadra. Da je kadrovska stiska še večja, pa ocenjujejo v sindikatu delavcev v zdravstveni negi.
"Mirno lahko rečemo, da primanjkuje med 30 in 40 odstotki kadra. Torej dela ena medicinska sestra skoraj za dva," je izpostavila Mencingarjeva, ki dodaja, da je po njihovih podatkih samo iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana v tem času odšlo že več kot 250 zaposlenih v zdravstveni negi.
Po njenih besedah so tudi v drugih bolnišnicah po Sloveniji zgodbe podobne. Temu pritrjujejo podatki nekaterih bolnišnic. V Izoli na primer primanjkuje petina zaposlenih v zdravstveni negi, to pa rešujejo s prerazporejanjem, opravljanjem nadurnega dela in s pomočjo študentov zaključnih letnikov fakultete za vede o zdravju pod nadzorom mentorjev, so pojasnili za STA.
S pomanjkanjem kadra predvsem na bolnišničnih oddelkih se srečujejo tudi v celjski bolnišnici, kjer zadnji dve leti zaradi večjega števila odhodov in pomanjkanja kadra na trgu dela ne uspevajo nadomestiti niti vseh odhodov, kaj šele dolgotrajnih odsotnosti, ki se nadomeščajo z zaposlitvami za določen čas, so pojasnili za STA.
Kot je opozorila Mencingarjeva, glede na razmere in pogoje, v katerih delajo zaposleni v bolnišnicah, ni pričakovati, da se bo ta trend odhajanja v bližnji prihodnosti ustavil.
Temu pritrjuje tudi Ažmanova. V zbornici namreč iz zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodov dnevno prejemajo informacije o odpovedih in nameravanih odpovedih zaposlenih, "ki zaradi nevzdržnih delovnih pogojev ne zmorejo več normalno opravljati svojega dela in za mizerno plačo niso več pripravljeni delati".
Reprezentativne organizacije rešitev vidijo v takojšnjem izboljšanju delovnih pogojev
Vse tri sogovornice izpostavljajo tudi, da bodo natančnejše ocene o pomanjkanju kadra mogoče, ko bodo sprejeti standardi in normativi v zdravstveni negi. To je sicer tudi ena od rešitev, ki jo vidijo za začetek urejanja razmer v zdravstveni negi.
Kot je izpostavila Ilešič Čujovičeva, bo skladno s sprejetjem standardom in normativov treba prilagoditi tudi izobraževalni sistem, te zelo težke poklice pa narediti privlačnejše mladim. Mencingarjeva ob tem dodaja, da je težko pričakovati, da se bodo srednje medicinske sestre zaposlovale za minimalno plačo.
"Pri vseh naporih in odgovornostih ter pogojih dela, ki medicinsko sestro čakajo na delovnem mestu, je to misija nemogoče," je bila jasna, zato med rešitvami vidi takojšen dvig plač. Tudi po oceni Ažmanove bomo trend lahko obrnili le, če bodo ti poklici tudi cenjeni in ustrezno plačani.
Po navedbah predsednic obeh sindikatov trenutno potekajo pogajanja z vlado za višje vrednotenje dela, posebej za tiste na težjih deloviščih. Pogajanja o tem so v zaključni fazi, dokler pa ne bodo zaključena, v sindikatih ne razkrivajo podrobnosti.
Ob tem v sindikatih opozarjajo, da se delo zdravstvene nege tudi po 15. juniju, ko je bil razglašen konec epidemije, ni bistveno spremenilo oz. so obremenitve celo večje. V sindikatu zdravstva so vladi zato predlagali razmislek o nagrajevanju zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki tudi, ko ne delajo v sivi in rdeči coni, delajo pod nenehnim dodatnim stresom in pritiskom.
Tudi Mencingarjeva opozarja, da s hitrim naraščanjem števila hospitaliziranih covidnih bolnikov rastejo tudi obremenitve zaposlenih. "V času epidemije so se izplačevali dodatki vsem in ne glede na obremenitev ali celo ne glede na prisotnost na delovnem mestu pri nekaterih, zdaj pa še tega ni. Dodatek za delo v sivih in rdečih conah, ki izhaja iz protikoronske zakonodaje, ne odtehta vseh naporov in dodatne izpostavljenosti tudi na račun lastnega zdravja," je izpostavila.
Zdravstvena nega ključna pri obvladovanju epidemije, a pri odločitvah odrinjena na stran
Predstavniki zaposlenih v zdravstveni negi, na ramena katerih je padlo glavno breme obvladovanje epidemije covida-19, bi si po besedah Ilešič Čujovičeve predvsem v začetku epidemije želeli tudi boljšega socialnega dialoga.
Mencingarjeva je kritična do tega, da "o raznih odlokih, ki so se in se še vedno sprejemajo tako rekoč čez noč", izvejo iz medijev, kar jim dodatno otežuje delo in komunikacijo z bolniki. Prepričana je, da bi bilo velikokrat marsikaj bolje izpeljano, če bi jih kdo vprašal za nasvet in mnenje oz. če bi imeli možnost sodelovati v svetovalni skupini za covid-19.
Tudi Ažmanova je izpostavila, da stroka zdravstvene nege v posvetovalne skupine in organe odločanja ni bila vključena. "Predstavljamo največjo poklicno skupino v zdravstvenem sistemu, zato menimo, da mora biti naš glas slišan v zdravstveni politiki. Medicinske sestre moramo biti bolj vključene v upravljanje zdravstvenega sistema - ne samo ob epidemiji, tudi sicer," je pozvala.
Pripravila Sanja Gornjec
