100.000 članov osebja na okuženih križarkah živi pravo nočno moro

Ideja, da bi morali biti dva meseca ujeti na gigantski turistični križarki, se na prvi vtis morda ne zdi tako zelo naporna, a situacija se je na večini teh ladij kmalu po izbruhu pandemije spremenila v pravo nočno moro. Turiste in nekaj preverjeno zdravih zaposlenih jim je sicer uspelo izkrcati z vseh čakajočih križark do začetka aprila, več kot 60 % preostalih zaposlenih in članov posadke številnih ladij, ki te dni pljujejo ob severnoameriških in evropskih obalah (ustavljajo se samo toliko, da natočijo gorivo in obnovijo zaloge hrane), pa še vedno čaka na dovoljenje, da se lahko vrnejo na kopno.

Tu pa se bizarnost šele začne. Za CNN jo je pred kratkim razkril 28-letni Taylor Grimes, originalno doma iz Miamija. Grimes se je januarja letos v Italiji kot član osebja vkrcal na križarko v lasti podjetja MSC Cruises s sedežem v Ženevi. Zaposlen je bil v zlatarnici, ki je obratovala na križarki.

17. marca se je njegov prijatelj na krovu testiral in bil pozitiven na covid-19. Po nasvetu kapitana je Taylor takrat prostovoljno odšel v samoizolacijo, petnajst dni pozneje pa je test tudi pri njem pokazal okužbo z novim koronavirusom. In tako se je začela agonija, ki več kot 60 dni zatem še vedno traja.

A Taylor že lep čas ni več na udobni križarki. Medtem ko je tam čepel v samoizolaciji v kabini z balkonom, so ga po diagnozi premestili na manjšo, zdravniško ladjo, kjer je že od diagnoze v karanteni v majhni kabini za spremljevalno osebje. Kaj čaka? Pravilo za okužene križarke namreč pravi, da morajo imeti zaposleni zaporedoma dva negativna testa na covid-19, preden jim je dovoljeno, da ladjo zapustijo in se vrnejo v domovino.

Družina Taylorja Grimesa je na robu obupa. Skrbi jih za njegovo mentalno zdravje, obenem jim nihče ne zna razložiti, kako je lahko Taylor še vedno pozitiven, če je že 60 dni po prvem pozitivnem testu v samoizolaciji. Da je zmeda še večja, so rezultati testov zelo naključni. Tako zelo naključni, da je imel Taylor od 8 opravljenih testov v zadnjih tednih nekaj pozitivnih, preostale pa negativne, žal pa nikoli dveh negativnih zaporedoma. Po zadnjem testu, ki je bil negativen, zdaj čaka teden dni na 9. test, in če bo tudi ta negativen, se bo lahko končno izkrcal in vrnil v Ameriko. Za CNN je povedal, da se kolikor toliko drži – nekateri dnevi so slabši, drugi boljši.

Za številne v njegovi situaciji je bilo slabših dni več kot boljših. Med osebjem, ki ostaja ujeto na križarkah, so beležili celo samomore. 10. maja je tako 39-letni član posadke iz Ukrajine na ladji Regal Princess umrl, ko je skočil s križarke, že mesece zasidrane pri Rotterdamu na Nizozemskem. Zgodba se je ponovila konec aprila, ko je z ladje Royal Caribbean's Jewel of the Seas skočil član posadke, ko so v čakanju na novice pluli v okolici Grčije. Njegovega trupla niso nikoli našli.

Za zaposlene je situacija iz dneva v dan bolj obupna. Številni samoizolacijo preživljajo v majhnih kabinah brez oken, njihove pogodbe o zaposlitvi pa so bile že davno prekinjene. Tisti redki, ki imajo dostop do dovolj kakovostne internetne povezave, da se lahko javijo domačim, poročajo o nečloveških okoliščinah. Ker so bolj ali manj zdaj vsi uradno nezaposleni, denarja ne dobivajo, niti ne vedo, kdaj bodo dobili plačano že opravljeno delo. Naravne svetlobe dobijo le za nekaj ur na dan, na nekaterih križarkah pa so prisiljeni celo kupovati potrebščine, kot sta milo in voda v steklenicah.

Po statistiki publikacije Miami Herald naj bi se v času pandemije na morju okužilo 578 članov posadk na križarkah, 7 od teh jih je umrlo. Okužb med potniki je bilo neprimerljivo več. Največ so jih zabeležili na ladjah podjetja Carnival Corporation – kar 1.161.

Reševanje ljudi s križark v tem času dodatno otežuje dejstvo, da so številni doma iz držav, ki imajo trenutno še zaprte meje, zato jim niti ne morejo organizirati vrnitve in nameravajo čakati, dokler se ti ukrepi ne ukinejo. Po drugi strani pa se močno kritizira tudi odločitve nekaterih organizatorjev križarjenj, ki so se odločili, da križarke v bližini Amerike tik pred dovoljenji za izkrcavanje pošljejo proti Evropi in potem od tam z letalskimi prevozi domov. Češ, da so leti iz Amerike preprosto – predragi. Te ladje bodo morale zdaj še podaljševati agonijo na morju za približno teden dni, kolikor je potrebno, da preplujejo Atlantik.

Viri: Miami Herald, CNN, NBC

Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem