Lažne novice, manipulacija, tehnologija za potvarjanje resničnosti, mediji v rokah politikov, padec moralnih vrednot. Še lahko presodimo, katerim novicam zaupati in katerim ne?
Vemo, da lahko na spletu novico objavi kdorkoli, vemo, da ni nobenega filtra, vemo, da obstaja tehnologija za potvarjanje videov in fotografij, vemo, da se je zgodil velik upad vrednot zavoljo moči in bogastva, vemo, da za vsakega od nas obstaja mikropsihološki profil, s pomočjo katerega nam nastavljajo personalizirne novice in z nami manipulirajo na najbolj prefinjen možen način.
Vemo, da so takšne manipulacije vplivale na izzid ameriških volitev in na odločitev Britancev glede Brexita. Pa še vedno mislimo, da imamo nadzor? Da ločimo med lažnimi in resničnimi novicami? Da lahko zaupamo?
Nov slovenski politični triler režiserja in scenarista Andreja Košaka Vsi proti vsem bi s svojo aktualnostjo težko izbral boljši trenutek za premiero.
Župan majhnega slovenskega mesteca se tik pred volitvami ustraši, da ga bo po mnogih letih na županovem stolčku zamenjal mlajši tekmec. Ukrepa hitro in nepremišljeno in v medije pošlje lažno novico. Nastavljeno fotografijo tekmeca v kočljivem položaju.
Podkrepljena s trdnim foto dokazom, lažna novica prepriča javnost in vodi v tekmečev tragični konec. Županu je z zvezami, denarjem in trdnim statusom uspelo. Žrtve na njegovi poti so postranskega pomena. Režiser filma Andrej Košak postavlja s svojim tretjim celovečercem ogledalo svetu, v katerem živi in se sprašuje, kdaj bodo ljudje imeli dovolj korupcije, prevar in laži.
Če bi pred leti gledalci na tak scenarij gledali z dvomi, smo ga danes gledali predvsem s strahom. Ker vemo, da je še kako realen in uresničljiv. V zadnjih letih smo bili priča premnogim podobnim scenarijem. In ne samo od daleč.
Dokazi, ki lažne novice krepijo, so z vsakim dnem močnejši
Že zdavnaj smo presegli mejo, ko je dovolj le malo bolj kritičen pogled na novice. Dokazi, ki lažne novice krepijo, so z vsakim dnem močnejši in bolj varljivi, v ozadju medijev pa se skrivajo dolge politične lovke, ki o novicah ne samo poročajo, ampak jih tudi ustvarjajo po svojih željah.
Ne gre samo za zarote in korupcijo, gre tudi za pretkano manipulacijo in celo premišljene vojaške informacijske manevre. Brigada 77, enota britanske vojske, je ena od takšnih vojaških skupin, odgovornih za nadzor in "urejanje" novic v spletnih in tiskanih medijih, z namenom manipuliranja s sovražniki in zagotavljanja varnosti v domovini.
Kmalu bodo takšne enote uvedle tudi druge države, saj je informacijska vojna izredno ogrožujoča. To sploh ni nobena skrivnost. Kot tudi ni skrivnost, da obstajajo trgovci z lažnimi novicami.
Na takšnega se v Košakovem filmu obrne glavni protagonist. Ker je kriminalec v filmu amater, se zgodba odvije v nepričakovano smer, a v resnici obstajajo na tem področju tudi profesionalci.
Trgovci z lažnimi novicami poleg novic upravljajo tudi s tisoči lažnih računov na družbenih omrežjih, s katerimi pomagajo graditi publiko, pomagajo pridobivati klike na lažne novice in jih razširiti med čim širšo publiko. Facebook je že odkril več sto takšnih profilov in skupin, a trdi, da izvora ne more najti.
Lahko gre za politične stranke, vojaške skupine, skrajneže ali posameznike.
Medtem ko imajo eni od tega zgolj zaslužek, druge zanima geopolitična moč.
Lažne novice so že sprožile izgrede v Nigeriji, nasilje nad Romi v Franciji, ubežali pa jim nismo niti v Sloveniji, kjer so bile povod za širjenje ksenofobije, sovražni govor in nestrpnost.
Problem lažnih novic je, da jih lahko podkrepiš z navidezno trdnimi dokazi. Preverljivimi dokazi, ki jih samo malo zmanipuliraš in tako postaviš lažno novico na močne in na videz verodostojne temelje.
Glede na količino že obstoječih lažnih informacij in glede na preprostost, s katero se ustvarjajo nove lažne novice, je to še najmanjši zalogaj. Z nekaj premisleka, časa in energije lahko novici ustvariš celotno spletno podporo.
Sumi o lažnih novicah se trenutno porajajo ob izbruhu virusa Covid-19. Na eni strani panika o razsežnosti in prikrivanju nevarnosti, na drugi obtožbe o nepotrebnem ustvarjanju panike. Komu verjeti? Kdo ima več od česa? Komu je v interesu eno ali drugo?
Še tako razumen in kritično razmišljujoči človek danes težko razloči med resnično in lažno novico. Množično zavajanje je danes del našega informacijskega toka in vedno več pozornosti in znanja je potrebnega, da ločiš laži od resnic.
Hkrati imamo ljudje glave napolnjene z vedno več informacijami in se nam ne da ukvarjati še s tem, ali nas 'pumpajo' ali z nami manipulirajo ali ne.
Nekako smo se sprijaznili, da je to naše novo okolje in brezvoljno in nemotivirano plujemo skozenj. Pravimo, da imamo dosti vsega, radi bi se izognili stalnemu stresu, ki nam ga senzacionalističnost povzroča. Pa še vedno klikamo. Pa še vedno verjamemo.
Mogoče je pa ravno to rešitev. Če nihče več na šokantne novice ne bo klikal, bomo razorožili manipulatorje. Ampak, ali si upamo? Kaj pa, če ne gre za laži?
Preberite še: 13 mitov o koronavirusu in dejstva, ki so znana (in potrjena) ta hip! ALI Kaj storiti, če izgubite ali vam ukradejo pametni telefon?
PRIPOROČAMO TUDI: Koronavirus in zaščitne maske: Slovenci se očitno lahko zanesemo le nase, ne na državo (piše: Vesna Godina)
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere