25. 4. 2021, 14:08 | Vir: STA
Vlada zavrača stališče vrhovnega državnega tožilstva glede zakonitosti izrečenih glob
Vlada zavrača stališče vrhovnega državnega tožilstva glede zakonitosti glob, izrečenih na podlagi odlokov, ki niso bili objavljeni v uradnem listu. Stališče vrhovnega državnega tožilstva temelji na predpostavkah, ki ne držijo, pravi. Zakonitost izrečenih glob denimo ni odvisna od ustavne presoje sklepov o podaljšanju odlokov.
Vlada je za zajezitev epidemije covida-19 sprejela več odlokov in njihovo veljavnost podaljševala s sklepi, ki pa jih ni objavljala v uradnem listu. Ustavno sodišče je na to opozorilo ob presoji ustavnosti odloka, ki se je nanašal na zaprtje šol, ob tem pa se je postavilo tudi vprašanje veljavnosti drugih odlokov, denimo odloka o omejitvi gibanja, ki je prepovedoval prehajanje regijskih in občinskih meja ter za kršitve predpisoval tudi globe.
Iz razlage ustavnega sodišča izhaja, da se predpis, ki ni bil objavljen v uradnem listu, ne bi smel uporabiti, saj so bile globe izrečene za dejanje, ki ni bilo zakonsko opredeljeno kot prekršek, je v torek opozorilo vrhovno državno tožilstvo. Gre za izjemno veliko število glob in ker bi odpravljanje napak v posameznih postopkih občutno obremenilo pravosodni sistem in povzročilo nepotrebne dodatne stroške, se mu zdi smiselno zadevo reševati sistemsko.
Vlada se je na ta zapis odzvala z zapisom, da stališče tožilstva temelji na predpostavkah, ki ob poznavanju odločitve ustavnega sodišča glede odloka o zaprtju šol ter upoštevanju načela delitve oblasti in načela zakonitosti ne držijo.
Prav tako ne drži predpostavka, da je ustavno sodišče že precedenčno presodilo o ustavnosti odlokov, ki so bili podlaga za izrečene globe. Z izpostavljeno problematiko objavljanja v uradnem listu je povezan le en odlok, to je odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih. Zadeva je še vedno v fazi odločanja, čeprav naj bi jo ustavno sodišče že od 13. novembra lani obravnavalo absolutno prednostno, je navedla.
Ne drži po navedbah vlade niti predpostavka, da državni tožilci že pred končno odločitvijo ustavnega sodišča lahko opustijo izvrševanje pregona prekrškov, ki so bili izrečeni na podlagi odloka. Bistvo državnotožilske funkcije je izvrševati pregon storilcev kaznivih dejanj in prekrškov pred neodvisnimi in nepristranskimi sodišči, ne pa sistemsko skrbeti za čim manjšo obremenjenost pravosodnega sistema, ki sodi v drugo vejo oblasti kot državno tožilstvo, je še pojasnila vlada.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
