Voditelji držav Evropske unije o strategiji za omejitev pandemije in pospešeno cepljenje

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je po prvem letošnjem virtualnem vrhu EU še dejal, da so se glede potrdil o cepljenju za potovanje strinjali, da je treba najprej opredeliti zdravstveni vidik dokumentov, ki bodo potrdili, da je bila oseba cepljena, pozneje pa bodo razpravljali o tem, katere pravice oziroma privilegije naj takšna potrdila zagotavljajo.

Voditelji so po Michelovih besedah tudi podprli sveženj predlogov za preprečitev oziroma zajezitev tretjega vala pandemije novega koronavirusa, ki jih je v torek predstavila Evropska komisija. Ključni predlogi se nanašajo na okrepitev sekvenciranja, pospešitev cepljenja, potrdila o cepljenju in solidarnost s tretjimi državami.

Evropska komisija je članice pozvala, naj okrepijo genomsko sekvenciranje, tako da bodo analizirale najmanj pet odstotkov ali raje deset odstotkov pozitivnih testov na covid-19. Sedaj je ta delež pod enim odstotkom, kar ni dovolj za prepoznavanje razvoja sevov virusa in pojava novih mutacij.

Komisija tudi predlaga uvedbo nove kategorije "temno rdečih" območij, kjer naj bi bila vsa nenujna potovanja močno odsvetovana, je po vrhu povedala predsednica komisije Ursula von der Leyen. Svoj predlog bo komisija podrobneje predstavila v ponedeljek.

V EU je danes za nekaj razburjenja poskrbela madžarska vlada, ki je sporočila, da je sklenila dogovor o nakupu velike količine ruskega cepiva proti covidu-19 Sputnik V, čeprav v Evropski uniji še ni odobreno. Madžarska, ki je bila večkrat kritična do Evropske komisije zaradi počasnih postopkov odobritve cepiv in zamud pri naročilih, je v četrtek kot prva članica EU izdala začasno dovoljenje za uporabo cepiva Sputnik V kot tudi za cepivo, ki sta ga razvila AstraZeneca in oxfordska univerza.

V Bruslju so poudarili še, da od članic unije sicer pričakujejo, da bodo sodelovale pri skupni evropski strategiji nabave cepiv, a da lahko članica, če želi, sklepa pogodbe tudi z drugimi proizvajalci izven te skupne strategije, ki za zdaj vključuje pogodbe s šestimi proizvajalci.

Evropske države medtem v prizadevanjih za zajezitev širjenja novega koronavirusa še naprej zaostrujejo in podaljšujejo ukrepe.

Nizozemski parlament je tako v četrtek potrdil uvedbo policijske ure, ki bo veljala od sobote. Začela se bo ob 21. uri, končala pa ob 4.30.

Češki parlament pa je v četrtek potrdil podaljšanja izrednih razmer zaradi covida-19 do 14. februarja. Vlada premierja Andreja Babiša je sicer predlagala podaljšanje do 21. februarja, saj se bojijo grožnje, ki jo predstavljajo mutacije novega koronavirusa. Za dva tedna je ukrepe za zajezitev pandemije v četrtek podaljšala tudi latvijska vlada. Do 7. februarja bo tako med drugim ostala v veljavi policijska ura ob koncih tedna, zaprtih ostaja tudi večina trgovin.

Tako v Evropi kot po svetu se medtem nadaljuje cepljenje proti covidu-19. Izraelski zdravstveni minister Juli Edelštajn je danes sporočil, da so v Izraelu v četrtek proti covidu-19 cepili 224.000 ljudi, kar je največ v enem dnevu doslej. Prvi odmerek cepiva je doslej prejelo 2,4 milijona Izraelcev, 850.000 pa tudi že drugega.

V Srbiji, kjer od torka poteka množično cepljenje proti covidu-19 s cepivom kitajskega podjetja Sinopharm, so doslej cepili 85.000 ljudi, od tega 36.000 samo v četrtek.

#EUCO VTC convened by @eucopresident on #COVID19 vaccine production, vaccination roll-out and certification. Spoke on the importance of stepping up vaccine production & certificates to facilitate movement of persons. We will do our best to keep vaccinating as fast as we can - RA pic.twitter.com/sloVrbKmH2

— Robert Abela (@RobertAbela_MT) January 21, 2021

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču