31. 10. 2021, 16:58 | Vir: STA
Vrh G20: obdavčitev multinacionalk, omejitev segrevanja, podnebna nevtralnost brez datuma
Voditelji dvajsetih gospodarsko najpomembnejših držav (G20) so ob koncu dvodnevnega srečanja v Rimu potrdili zavezo o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, ni pa jim uspelo doseči dogovora glede podnebne nevtralnosti do leta 2050. So pa voditelji potrdili dogovor o minimalnem davku od dobičkov globalnih korporacij.
Voditelji G20 so se v italijanski prestolnici prvič od začetka pandemije covida-19 sestali v živo. Na dnevnem redu so imeli vrsto pomembnih tem, od pandemije do podnebnih sprememb in poštene enake obdavčitve.
Ena pomembnejših tem zasedanja pred začetkom podnebne konference ZN v škotskem Glasgowu je bil boj proti podnebnim spremembam. Voditelji so potrdili cilj o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven. Pri tem pa se jim ni uspelo dogovoriti o doseganju ničelnih neto toplogrednih izpustov do leta 2050.
"Ohranjanje cilja 1,5 stopinje na dosegu roke bo zahtevalo bistvena in učinkovita dejanja in zaveze vseh držav, pri čemer je treba upoštevati različne pristope," piše v končni izjavi. Pozvali so k pripravi jasnih nacionalnih načrtov, v katerih bodo dolgoročni cilji usklajeni s kratko- in srednjeročnimi cilji ter tudi z mednarodnim sodelovanjem in podporo.
Tudi v nevladnih okoljskih organizacijah so bili do končne izjave kritični. Po njihovem mnenju je izjava "šibka, manjka pa ji tudi ambicioznosti in vizije", so povedali v organizaciji Greenpeace.
Na vrhu agende voditeljev sta bila tudi boj s pandemijo in gospodarsko okrevanje po njej. Glede boja proti pandemiji covida-19 so izrekli podporo ciljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o cilju 40-odstotne precepljenosti svetovne populacije do konca leta in 70-odstotne precepljenosti do sredine leta 2022, med drugim z dobavo cepiva revnejšim državam.
Ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski voditelj Xi Jinping, ki sta na zasedanju sodelovala prek videopovezave, sta se v soboto zavzela za medsebojno priznavanje potrdil o cepljenju, pa tudi odpravo patentne zaščite za proizvodnjo cepiv tudi v revnejših državah.
Cilj reforme je preprečiti prelivanje dobičkov multinacionalk v davčne oaze. Velika mednarodna podjetja bodo tako morala najkasneje do leta 2023 ne glede na njihov sedež plačevati najmanj 15 odstotkov davka na dobiček. Digitalni velikani, kot sta Amazon ali Google, ne bodo obdavčeni le v državah, kjer imajo sedež, ampak povsod, kjer delujejo.
V Rim so prišli številni voditelji, med njimi ameriški predsednik Joe Biden, nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Boris Johnson. Ob robu vrha so potekala tudi številna dvostranska srečanja.
Voditelji ZDA, Francije, Velike Britanije in Nemčije so se sestali na pogovorih o iranskem jedrskem vprašanju in pri tem izrazili veliko zaskrbljenost zaradi jedrskih aktivnosti Irana in tudi prepričanje, da bi bilo mogoče hitro obnoviti jedrski sporazum, a bi moral Iran "spremeniti svoje usmeritve".
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dogovor danes označila za mejnik v odnosih med stranema, predsednik ZDA Biden pa, da gre za novo obdobje v odnosih.
Pred začetkom vrha G20 so v italijanski prestolnici uvedli najstrožje varnostne ukrepe, tudi zaradi napovedanih protestov. Ti so bili razmeroma skromni. V središču Rima je potekalo nekaj mirnih protestnih akcij.
Some G20 leaders ensured they will return to Rome someday as they tossed coins into the Trevi Fountain, a tradition for visitors to the ancient city that dates back hundreds of years pic.twitter.com/I8uvMlaBwh
— Reuters (@Reuters) October 31, 2021
Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev
