D.H. | 19. 7. 2023, 11:01
Vse, kar morate vedeti o toči in kako se zaščititi
Toča je v obdobju vročinskih valov precej pogost pojav, a se lahko pojavi tudi v drugih letnih časih. Ali veste, kako nastane, kaj vpliva na njeno velikost in kako se zaščitimo?
Toča se pojavlja ob hudih nevihtah
Da se toča izoblikuje, potrebujemo nevihtno z močnim vzgornjikom (vzgonskim vetrom oz. 'updraft'), ki kondenzacijske vodne hlape nosi iz toplejših spodnjih plasti v zgornje, hladnejše plasti nevihte, kjer potem zmrznejo. Ko začnejo te zmrznjene kapljice padati, sproti pobirajo nove kaplje, vzgonski veter pa jih vztrajno vrača v višino, kjer potem ponovno zmrzujejo in s tem večajo ledeno zrno.
V nasprotju z ledenim dežjem, kjer so kapljice utekočinjene in zmrznejo šele tik preden padejo na tla, pa je toča že od nastanka zaledenela in trdna.
Toče ni enostavno napovedati
Na spletni strani Weather.com so pred časom pojasnili, da vremenoslovci zelo težko napovedo pojav toče daleč v naprej, saj je vsaka nevihtna celica drugačna, kakšen tip nevihte bomo dočakali, pa je povsem odvisno od atmosfernega okolja, v katerega nevihta vstopi. Kot so zapisali na Univerzitetnem združenju za atmosferno raziskovanje, nekaj dni v naprej predvidijo pogoje, ki bi lahko vodili do toče, da pa bo toča dejansko padala, lahko z zagotovostjo napovedo le kakšno uro preden se zgodi.
Kako velika je toča, je odvisno od moči vetra
Proces, kjer zmrznjena kaplja pada proti tlom, sproti pobira nove dežne kaplje in se potem z vetrom spet vrača nazaj na vrh nevihte, se ponavlja tako dolgo, kolikor časa lahko vzgonski veter vedno večja ledena zrne še ohranja v zraku. Dlje to traja, večja zrna toče bodo padla z neba.
Da pade toča v velikosti golf žogice, po zbranih meteoroloških podatkih potrebujemo vetrove s hitrostjo okoli 103 km/h, da pade toča v velikosti večjega jabolka pa vetrove s hitrostjo 157 km/h.
Neverjetna hitrost padajočega zrna toče
Toča v velikosti golf žogice ni več ravno redek pojav v nekaterih delih Slovenije. Nazadnje smo bili večji toči priča 13. julija letos, ko je toča povzročila ogromno škode v Krškem. Da je v primeru toče, sploh, če je ta že nekoliko večja, nujno poiskati zavetje, pa priča podatek, da zrno toče v velikosti golf žogice pade proti tlom s hitrostmi od 70 do 115 km/h, toča debeline 10 centimetrov in več pa lahko proti tlom prileti celo hitrostjo do 160 km/h.
Tako velika zrna toče so padala 13. junija v delih Slovenije in sosedji Italiji
Kako se zaščitimo?
Če vas toča ujame na prostem, takoj poiščite zavetje. Predvsem poskrbite, da zaščitite glavo. Ne skrivajte se pod drevesi, ker s točo običajno pridejo tudi udari strel in hudi nevihtni vetrovi, ki lahko lomijo veje.
Doma se v času toče izogibajte strešnim oknom in oknom, ki jih ne morete zavarovati z roletami. Prav tako se svetuje, da se v primeru mansardnega stanovanja premaknete eno nadstropje niže.
Če vas toča ujame na regionalni cesti ali mestnih ulicah, zapeljite na varno in počakajte da mine.
Poškodbe na avtomobilu po hudi toči
Če ste na avtocesti, ustavljanje ne pride v poštev, sploh ne na voznem ali prehitevalnem pasu ali pod nadvozi. Zmanjšajte hitrost, povečajte varnostno razdaljo, prižgite nočne luči in meglenke, da vas bodo drugi vozniki prej opazili in avtocesto zapustite na prvem izvozu, potem pa poiščite varno mesto, kjer lahko počakate, da nevihta mine.
Kot so zapisali na Weather.com, med točo ne zapuščajte avtomobila. Tudi, če je toča tako velika, da bo verjetno razbila vetrobransko steklo, vas bo streha avtomobila skoraj zagotovo zavarovala.
Parkirano vozilo lahko pred prihodom nevihte zaščitite z ustreznimi ponjavami proti toči. Vrt lahko zaščitite z mrežo proti toči.
Največja toča v Sloveniji
Vremenoslovci na Arsu imajo največjo zabeleženo točo iz leta 2018, ko so v Črnomlju padala kar 12 centimetrov debela zrna. Uničenih je bil več kot 400 objektov, uničena so bila polja in sadovnjaki, poškodovanih je bilo tudi ogromno avtomobilov.
V prihodnosti še več pojavov toče
Pred petimi leti so raziskovalci različnih meteoroloških inštitutov, vključno z nemškim vesoljskim centrom, razvili statistično metodo, s katero so želeli natančneje predvideti aktivnosti pojavljanja neviht in drugih ekstremnih vremenskih pojavov. Odkrili so, da bo ob naraščanju vlage pod zemeljsko površino zaradi poviševanja globalne temperature posledično poleti tudi več vlage v zraku, kar bo v prihodnosti vodilo do pogostejših primerov neviht s točo in to predvsem na področju Alp, Apeninskega polotoka in Balkana.
Viri: NOAA, Zavarovalnica Triglav, NCAR UCAR, Weather.com
