Z Lorello Flego o majhnih korakih za velike spremembe

Božično-novoletni prazniki imajo pri vsakem od nas svoj pomen. Nekateri se jih izjemno veselijo, obdarujejo, načrtujejo aktivnosti in druženja, dekorirajo prostore in jih opevajo. Spet drugi jih povezujejo z nakupovalno norijo in številnimi obveznosti ter zato komaj čakajo, da minejo. Kako se vi počutite med prazniki? Jih imate radi ali ste med tistimi, ki raje čakajo, da minejo?

Moram reči, da obožujem december in vse to kar prinaša. A da ne bo pomote, zame je tudi zelo stresen mesec, ker je ogromno dela, veliko načrtovanja, sestanki, prireditve, oddaje, slikanje, vmes še Sofiina šola in še kaj bi se našlo. A hkrati je vse to tudi izziv, da postavim meje, se res dobro organiziram, vidim in razumem, koliko zmorem, naredim selekcijo (pri ljudeh in pri situacijah, kar je res super), hkrati postanem še bolj hvaležna za vse proste trenutke, ki jih imam. A december so seveda tudi lučke, družinsko vzdušje, darila, prijatelji in družina, toplina, nekoliko več kav in končno bleščice! Lahko bi torej rekla, da je prav ravnovesje med čudovitim in stresnim, a kot vemo nam vesolje podari toliko izzivov, kolikor jih potrebujem in da, na koncu tudi zmoremo.  

Kako se lotite sprememb na sebi? Kako bi pričeli s prevzemanjem zdravih navad in katere navade so po vašem koristne; za vas kot osebo, vaše bližnje in za vaše poslovno življenje?

Na prvem mestu bi rekla, da je ključnega pomena imeti čas zase. V preteklosti tega nisem najbolje razumela, a verjamem, da gre za spoznanje, ki ga pridobiš v zrelem obdobju življenja, ko ti je popolnoma jasno, da je osebna sreča le v tvojih rokah in ko se postaviš na prvo mesto ne pomeni, da si sebičen, temveč čustveno inteligenten. Da ne bo pomote: še vedno si vzamem veliko časa za potrebe drugih in ostaja družina na prvem mestu, a hkrati ne zanemarjam več svojih potreb. Grem v savno vsakič, ko je izvedljivo, ker so mi všeč spokojni, mirni ambienti sem popolnoma navdušena nad Savna Parkom v LifeClassu privoščim si kakšno dobro masažo telesa in obraza, telovadim vsak dan, sem čim več v naravi in skrbim za dušo. Sem tudi gurmanka in rada jem dobro; veliko kuham doma in kuham zdravo, prav tako se vsakič znova veselim, ko obiščem Istrian Bistro& Tapas bar za top večerjo z lokalnimi sestavinami ali Café Central z najboljšimi sladicami. Vse je povezano: telo, srce, um, duša in gre za kompleksen sistem, ki mora biti v ravnovesju. Včasih se nam zdi to znanstvena fantastika, saj živimo res hitro in marsikdaj tudi površno, zato je ključnega pomena rutina, obredi. Preprosto si daš v glavo, da je vsak večer ob 19.00 čas za telovadbo, kopel, knjigo ali nekaj, kar te naredi srečno. Rutina je vse, ker je zelo povezana tudi z osebno disciplino, kar pomeni rast, na vseh področjih.

Katere sprememb bi v letu 2023 želeli videti pri sebi in katere v svoji okolici? 

V sebi še več selekcije. Včasih sem resnično preveč razpršena, a zdaj zelo dobro vem in razumem, katere stvari me dejansko osrečujejo. Moram reči, da z leti potrebujem vse več miru in samote zato, da ostanem v polju dobre energije. Gre prav za ravnovesje, ki ga moram nujno imeti v sebi zato, da potem dobro delujem. V okolici pa bi si želela več strpnosti, manj opravljanja, več čustvene inteligence, manj zavisti; ljudje bi morali razumeti, da ima prav vsak izmed nas dobre in slabe trenutke, življenje je gugalnica, enkrat si zelo gor in drugič zelo na dnu. Važno je, da se potem pobereš in greš naprej.  

Pogosto, ko govorimo o času zase, negi telesa ali storitvah za dobro počutje uporabljamo izraz razvajanje. Včasih deluje, kot, da je čas zase nagrada, ne pa nekaj samoumevnega. Večkrat slišimo, da si masažo ali savno privoščimo, kot pa, da jo dejansko potrebujemo, ker smo dnevno razpeti na sto strani in želimo ostati zdravi. Ali menite, da je si Slovenci še vedno jemljemo premalo časa za rituale, ki so za nas koristni? 

Absolutno premalo časa, ker je še vedno prisoten občutek krivde, sploh pri ženskah. Če greš na masažo in med obredom razmišljaš, kako moraš potem teči v šolo po otroke, čistit kuhinjo in skuhat kosilo, je nesmiselno. Zanimivo, ker na nas tudi družba skozi pritiska, zato je samoumevno, da si skozi v akciji in si privoščiš kakšno sprostitev le takrat, ko si na dopustu, kar je seveda premalo. Dejansko bi moral biti ta čas zase samoumeven, pa ni; največkrat je tako, da se moramo le odločit. Ko postaviš sebe na prvo mesto, moraš biti pripravljen na kakšen komentar, tudi v krogu domačih, ki ga nujno preslišiš. Pripravljen moraš biti na občutek krivde, ki ga brez slabe vesti prezreš in na to, da se moraš navaditi. Proces traja kar nekaj časa, saj imamo vsi vzorce iz preteklosti in sploh naše mame ali babice gotovo niso postavile sebe na prvo mesto, ampak moramo tudi razumet, da so bili časi povsem drugačni. Danes imamo ženske res preveč različnih vlog in utopično je, da si povsod brezhibna. Nujno potrebujemo pavzo, da zadihamo, uživamo in se ponovno napolnimo z energijo. Še nekaj mora biti jasno: če skozi garamo, brez premora, se na koncu zlomimo. Torej preventiva je v tem smislu res ključna.  

Kateri bi morali biti, po vaše, tisti prvi mali koraki, ki bi jih lahko vsak naredil pri sebi? S katerimi dejanji bi lahko vsak pustil viden odtis ter postal spodbuda ostalim, da delujejo enako?

Korakov je res veliko in dejansko je tako, da v kolikor bi vsak naredil svoje bi bil svet lepši. Kot psihologinja bi rekla, da na prvem mestu pazite na besede, ki jih uporabljate: dolgo ostanejo v zraku in imajo vedno svoje posledice. Na drugem imejmo več časa zase in za stvari, ki so dobre za dušo. Razumimo, da smo brez njih le oklep brez življenja. Potem bi bilo dobro zavedanje, da obstaja razlika med živeti in životariti, ker smo na zemlji res malo časa je kar dobro, da postanemo najboljša verzija sebe. Nenazadnje pomagajmo sočloveku in tukaj ne mislim le na materialne stvari, včasih dobra beseda naredi veliko več ali preprosto to, da ga vprašaš "Kako si?" in te potem tudi srčno zanima odgovor. Nasploh vidim, da ljudje zelo malo poslušajo in slišijo, smo neprestano v vibraciji Jaz, Jaz, Jaz. Prava vibracija pa bi bila Mi, Mi, Mi. 

Avtor: Nika Filipič, LifeClass Hotels & Spa Portorož, Lokacija: Cafè Central Portorož