9. 12. 2021, 06:00 | Vir: STA
Z mikroplastiko onesnaženih tri četrtine vzorcev iz slovenskih rek
V sklopu Meseca znanosti se je zaključil projekt Pirati plastike - dajmo Evropa, ki je v enem letu več kot 1400 učencem in dijakom 100 slovenskih šol približal problematiko onesnaževanja s plastiko. Mladi so znanstvenikom pomagali pri vzorčenju mikroplastike v rekah, s katero je onesnaženih več kot tri četrtine analiziranih rek.
Vodja slovenske piratske misije Mateja Grego iz Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo je predstavila rezultate analize vsebnosti mikroplastike v 44 analiziranih vzorcih. 75 odstotkov vzorčnih mest je vsebovalo koščke plastike, manjše od petih milimetrov. Največ mikroplastičnih delcev je bilo v pretočnem akumulacijskem jezeru med Krškim in Brežicami v Savi, so sporočili Ekologi brez meja.
Po onesnaženosti sledijo Sava pri Domžalah, Krka pri Otočcu in Novem mestu ter njeni pritoki, Lahinja v Črnomlju, Sotla pri Bizeljskem, Drava pri Mariboru in pri Staršah, Trojšnica pri Pragerskem in Dravinja v Zrečah. Med 32 rekami je bilo neonesnaženih le šest: Pesnica, Rižana, Zacurek, Rupovščica, Tržiška Bistrica in Ledava, a kot opozarja, šele večkratno vzorčenje pokaže pravo sliko.
Najpogostejši material v rekah je polietilen v obliki filmov, najverjetneje kot posledica razpadlih nakupovalnih vrečk, pakirnih folij in kmetijskih folij. Prisotnost polistirena, ki izvira najverjetneje iz embalaže in gradbenega sektorja, pa so zaznali v bližini mest, na primer v drugem vzorčenju Ljubljanice pri Vrhniki, Gradaščici na Dobrovi in v Dravi pri Mariboru.
"Očitno je, da takšno raziskovalno delo razkriva ključne izzive, ki pa nam kažejo pot do rešitev, ki morajo vključevati tudi sistemske spremembe. Brez mladih piratov plastike, ki so nam v izredno kratkem času posredovali tako veliko število dragocenih podatkov, bi o onesnaženosti naših rek še dolgo lahko le ugibali," je izpostavila Mateja Grego.
Ker je projekt, ki ima svoje korenine v Nemčiji, celostno obravnaval problematiko, so se mladi posvetili tudi večjim odpadkom na brežinah rek devetnajstih večjih mest po Sloveniji, ki se večinoma izlivajo v Črno morje. Podobno kot na naši obali so tudi ob rekah najpogostejši odpadek cigaretni ogorki, med plavajočimi odpadki pa plastenke.
Projekt se namreč pod okriljem tria predsedstva Sveta EU zaključuje, a to je šele prva etapa, ki omogoča razvoj in širjenje projekta tudi na ostale države članice EU in širše, je dodala.
Spletno občinstvo sta nagovorila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec in vodja sektorja za znanost Peter Volasko.
Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi
