Z omejevanjem gibanja na občine se mobilnost ljudi ni zmanjšala

Raziskovalci in raziskovalke omenjenega inštituta so analizirali mobilnost v prvem in drugem epidemičnem valu, da bi ugotovili, zakaj takšne razlike v poteku epidemije.

Ugotovili so, da večje spremembe v mobilnosti prebivalstva sovpadajo z datumi sprejetja nekaterih ukrepov o omejitvi zbiranja ljudi, razglasitvi epidemije covida-19, zaprtju šol, vrtcev, javnega prevoza, gostinskih lokalov, hotelov.

V tem obdobju je poraslo gibanje v stanovanjskih soseskah, medtem ko se je znižalo gibanje na delovnih mestih oz. pri drugih opravkih. Največje zmanjšanje je bilo spomladi, ko se je mobilnost, povezana z delovnimi mesti, znižala za polovico, mobilnost zaradi drugih opravkov pa kar za 60 odstotkov, kar sovpada tudi z uvedbo ukrepov.

Nekoliko manjša znižanja so bila novembra, ko se je mobilnost, povezana z delovnimi mesti, znižala za 30 odstotkov, mobilnost zaradi drugih opravkov pa za 50 odstotkov. Mobilnost, povezana z delovnimi mesti in opravki, je bila znižana tudi sredi poletja, a se je nato pri opravkih v septembru povsem izenačila s stanjem pred epidemijo.

Ob tem so pripravili tri različne scenarije širjenja epidemije, v katere so vključili različno mobilnost od marca do konca novembra. Ugotovili so, da je mobilnost pomemben dejavnik razvoja epidemije, pri čemer mobilnost v stanovanjskih soseskah naj ne bi bila tako pomembna, kot sta pomembni mobilnost na delovnih mestih in pri drugih opravkih.

Če bi bili v začetku novembra tako mobilni kot spomladi, bi se epidemija zmanjšala do mere, da bi skupno število smrti v drugem valu do začetka decembra uspeli znižati za 30 odstotkov.

Če bi enako zmanjšanje mobilnosti, kot smo ga dosegli v novembru, z ukrepi sprožili že sredi septembra, bi po modelu lahko imeli kar 80-odstotno zmanjšanje števila smrti. To pomeni približno tisoč manj smrti od marca do decembra, so ugotovili.

Če bi se za ukrepe, ki omejujejo mobilnost, odločili v začetku oktobra, bi še vedno lahko število smrti zmanjšali za 80 odstotkov, a bi morali bistveno bolj omejiti mobilnost - vsaj toliko kot v prvem valu.

Simulacija

Pripravili so tudi simulacijo, kako bi potekala epidemija, če bi ves čas uspeli enako učinkovito slediti stikom in odrejati karantene. V tem primeru bi ob enakem času sprejetja ukrepov in enaki uspešnosti omejitev zmanjšali smrtnost za 75 odstotkov, a hkrati opozarjajo, da gre za povsem hipotetičen izračun, saj je enako učinkovitost sledenja stikov pri tako velikem številu potrjenih primerov v praksi verjetno težko zagotavljati.

"Trenutno stanje epidemije je torej predvsem rezultat prepozno sprejetih in nesorazmernih ukrepov za zajezitev v jeseni. Zaradi tega se je rast števila novih primerov povečala do take stopnje, da razmah epidemije ni več omogočal aktivnega sledenja stikov," so ugotovili.

A je ključno sledenje stikom in odrejanje karanten posameznikom z visoko verjetnostjo stikov - brez te pomoči je za podobno mero nadzora epidemije potrebno 50-odstotno zmanjšanje mobilnosti, kar bi pomenilo konstantno ohranjanje ravni mobilnosti iz spomladanskega obdobja.

"Nihanje med ekstremnimi ukrepi in popolnimi sprostitvami bi lahko nadomestili z nekoliko bolj zmernimi, a konstantnimi omejitvami stikov ter aktivnim sledenjem stikom. Cilj mora biti poiskati ukrepe, ki na vzdržen način dosežejo ustrezno raven omejitev," so še zapisali.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču