Začenja se teden razglasitev letošnjih prejemnikov Nobelovih nagrad

V Nobelovem skladu so se še marca in aprila porajali dvomi, če bodo letos sploh lahko izbrali nagrajence. A kljub dolgi senci, ki jo na Nobelove nagrade meče novi koronavirus, bodo nagrade ob nekaterih prilagoditvah v prihajajočem tednu vendarle naznanjene.

Sam Nobelov teden se v ponedeljek začenja z nagrajencem za medicino. V torek sledi razglasitev dobitnika nagrade za fiziko, v sredo za kemijo, v četrtek za književnost, v petek pa bo znan dobitnik nagrade za mir. Kot zadnjega bodo prihodnji ponedeljek razglasili nagrajenca za ekonomijo, ki ne spada v sklop prvotno zamišljenih nagrad.

Letošnji dobitniki bodo za razliko od prejšnjih let prejeli več denarja. Nagrada v vsaki od kategorij bo vredna deset milijonov švedskih kron (okoli 950.000 evrov) namesto dosedanjih devetih milijonov kron (850.000 evrov).

V največji meri se pandemija pri letošnjih Nobelovih nagradah odraža pri sami podelitvi, ki bo 10. decembra tako v Oslu kot Stockholmu okrnjena. V Oslu bodo nagrado za mir namesto v mestni hiši, ki sprejme do tisoč ljudi, podelili v dvorani univerze, primerni za do sto gostov, ob čemer niti ni jasno, če se bo nagrajenec sploh lahko udeležil podelitve. Banket v čast Nobelovemu nagrajencu je v vsakem primeru odpovedan.

Pogostitve ne bo niti v Stockholmu, kjer podeljujejo nagrade za medicino, fiziko, kemijo, književnost in ekonomijo. Tam bodo namesto tradicionalne slovesnosti pripravili dogodek, ki ga bo prenašala televizija, nagrajenci pa nagrad ne bodo prejeli iz rok švedskega kralja, temveč kar v svojih državah.

Švedska akademija je lani podelila kar dve nagradi za književnost, saj so razglasitev leta 2018 zaradi škandala okrog spolnega napada in domnevnih konfliktov interesa preložili. Nagrado sta nato prejela poljska pisateljica Olga Tokarczuk za leto 2018 in avstrijski pisatelj Peter Handke za leto 2019.

Predlogi, ki jih prejmejo odločevalci, so sicer zapečateni za 50 let, več informacij je na voljo le glede nagrajenca za mir, saj nekateri predlagatelji sami naznanijo, koga so predlagali.

Norveški Nobelov odbor, ki izbira prejemnika prestižne Nobelove nagrade za mir, je letos s strani posameznikov in organizacij prejel 318 predlogov, kar je četrto najvišje število od podelitve prve nagrade leta 1901.

Predlagani so sicer tudi aktivisti za več demokracije v Hongkongu, ameriški žvižgač Edward Snowden in ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange. Ali je ameriški predsednik Donald Trump letos med nominiranci, ni znano, ga pa je norveški poslanec nedavno predlagal za nagrado za leto 2021.

Norveški inštitut predloge sprejema do 31. januarja v letu podelitve s strani tistih, ki imajo to pravico. Med drugim gre za člane nacionalnih parlamentov in vlad, nekdanje nagrajence ter univerzitetne profesorje.

Leta 2019 je nagrado prejel etiopski premier Abiy Ahmed za prizadevanja za mir v regiji. Letos analitiki, ki jih navaja dpa, največ možnosti za prejem nagrade pripisujejo zaslužnim na področjih človekovih pravic in boja proti podnebnim spremembam, pa tudi za svobodne in neodvisne medije.

I have not read all news reports, but the #NYTimes gets the facts of the Swedish Academy / #MeTooScandal / Nobel Price in Litterature pretty straight. Some other media make strange short-cuts in writing, confusing the subject-matter. #knytblusförsara https://t.co/CgzmX7VkMn

— Marion Fust Sæternes (@MarionSaternes) May 4, 2018

Novo na Metroplay: "To je kot droga" - Livija Pandur | N1 podkast s Suzano Lovec