Kdo bo odslej sedel v Beli hiši, bodo v ponedeljek odločili elektorji

Biden in Harrisova sta na volitvah 3. novembra z zmagami v 25 zveznih državah in prestolnici Washington osvojila 306 elektorskih glasov, Trump in Pence pa z zmagami v 25 državah 232 glasov.

Po skoraj dokončanem štetju vseh glasovnic po ZDA je Biden na nacionalni ravni dobil 81,3 milijona glasov in premagal Trumpa, ki jih je dobil sedem milijonov manj. Biden je zmagal z 51,3 odstotka glasov vseh volivcev ZDA ter obenem osvojil 56,9 odstotka od 538 elektorskih glasov.

Izide glasovanja elektorjev po posameznih državah bo 6. januarja potrjeval še zvezni kongres, v primeru spora pa bi za predsednika glasoval predstavniški dom, za podpredsednika pa senat.

Trump je leta 2016 na elektorskem kolidžu dobil 304 glasove, Hillary Clinton, ki je dobila skoraj tri milijone glasov volivcev več, pa 227 elektorskih glasov. Dva republikanska elektorja in pet demokratskih je svoje glasove oddalo nekomu tretjemu. Taki "elektorji brez vesti" so redki, saj so na seznamu enega ali drugega kandidata pripadniki njegove stranke, države pa za prelom besede predvidevajo sankcije.

Izid volitev je bil 8. decembra potrjen v vseh državah in prestolnici Washington, Biden pa bo 20. januarja prisegel na položaj kot 46. predsednik v zgodovini ZDA.

V ponedeljek se bodo tako po državah sestali elektorji na slovesnih sejah ob igranju državne himne, govorih in drugih ceremonijah v neposrednem prenosu na internetu ali televizijah. Sejam predsedujejo državni sekretarji, sam postopek pa traja povprečno največ do pol ure.

Američani na predsedniških volitvah v bistvu ne volijo za kandidate, ampak volijo za enega od dveh seznamov elektorjev. Pred volitvami se pripravi seznam elektorjev za demokrata in za republikanca, legitimno pravico glasovanja na elektorskem kolidžu pa dobi seznam tistega kandidata, ki je v posamezni državi dobil največ glasov volivcev.

Na Bidnovem seznamu so tako razen v Nebraski in Mainu, ki delita elektorje glede na zmage v posameznih okrožjih, sami demokrati, na Trumpovem pa sami republikanci.

Vsaka država je upravičena do deleža skupnega števila 538 elektorjev. Številka predstavlja skupno število članov zveznega kongresa - 435 članov predstavniškega doma in 100 članov senata. Države si 435 kongresnih sedežev razdelijo glede na število prebivalcev, vsaka pa je upravičena do dveh senatorjev ne glede na število prebivalcev.

Dodatni trije elektorji pa od leta 1961 prihajajo iz prestolnice Washington, ki ima v zveznem kongresu enega predstavnika brez pravice do glasovanja, vendar po zakonu pravico do treh elektorjev.

Imena elektorjev so javna in po zveznih državah se nekateri že soočajo s pritiski in celo grožnjami Trumpovih podpornikov, naj namesto za Bidna glasujejo za Trumpa. Na prizoriščih glasovanja elektorjev se pričakujejo demonstracije Trumpovih podpornikov.

"Potem ko elektorji enkrat glasujejo, je proces končan. To je konec poti in države kasneje ne morejo več storiti ničesar. Izidi glasovanja elektorjev gredo v zvezni kongres na potrditev in za države je zgodbe konec," je izjavil volilni pravnih demokratov Marc Elias.

Trumpovi podporniki so doslej doživeli že več kot 50 sodnih porazov s tožbami za spremembo izida volitev. Vrhovno sodišče je doslej dvakrat zavrnilo Trumpove podpornike - enkrat glede izidov v Pensilvaniji, drugič glede izidov v skupaj štirih državah, kjer je bil izid tesen. To tožbo je vložil pravosodni minister Teksasa, ki je pod zvezno kazensko preiskavo in upa na Trumpovo pomilostitev.

Trump prav tako ni uspel prepričati državnih kongresov z republikansko večino, da tam, kjer je zmagal Biden, potrdijo vzporedni seznam elektorjev zanj, da bi potem v zveznem kongresu povzročil problem s potrditvijo izida.

Pripravil Robi Poredoš

Novo na Metroplay: "Jedrska vojna je realna" | N1 podkast s Suzano Lovec