S prvo premiso, da obleka naredi človeka, se zagotovo strinjate. Srajce, hlače, predvsem pa modni dodatki nam veliko povedo o tistem, ki jih nosi. Zatorej kar se da hitro k drugi premisi, ki pravi, da so kopalke, vsaj v širšem pomenu besede, del obleke. Če so torej kopalke vrsta obleke in če obleka naredi človeka, potem je sklep jasen: kopalke naredijo človeka.

No, če sem začel dokaj formalno, da ne rečem grobo, naj v nadaljevanju vendarle pojasnim, da o tako subtilni temi, kot so kopalke – pa naj gre za oblačila ali ljudi, ki jih nosijo – ne mislim pisati v jeziku formalne logike. Saj veste: ko se dame v kopalkah znajdejo v dometu našega pogleda, je razum drugotnega pomena. Takrat govorijo predvsem fiziološke reakcije …

Viri, ki so na dosegu moje roke, pravijo, da so bila koncem devetnajstega stoletja ženska oblačila za kopanje sestavljena iz dveh kosov – dolge tunike, karkoli to že je, in spodnjic. Potem se je na prelomu stoletja našla neka gospodična Kellerman, ki je pomerila svoje moči v plavanju po reki Temzi in v ta namen oblekla bolj priročne enodelne kopalke. Viri ne poročajo o njeni uvrstitvi, ampak nadaljujejo, da se je trend kopalnih oblek potem spet obrnil v smeri, ko so bile kopalke bolj primerne za na kopno kot v vodo, njih lastnice pa so bile pripravljene pokazati le hrbet.

Preden se posvetimo kopalkam zadnjega desetletja, še dve pomembni zgodovinski prelomnici. Gospode v letih, ki porabijo veliko denarja za viagro in podobne pripomočke, bi rad usmeril na vire, ki prikazujejo ženske kopalke nekako iz leta 1965 in ki jih je oblikoval Rudi Gernreich. Dame so bile takrat – vsaj najdrznejše – na plaži v enodelnih kopalkah v kombinaciji z naličnikom in visokimi škornji, katerih vrh se ni končal bistveno niže od spodnjega roba kopalk.

Za vse gospode, ki jim višina damskih škornjev na plaži ne bi povečala obsega lastnih kopalk, še skok pet let naprej. Takrat je ameriški kreator Rok Brigance – takrat že v letih in morda prav zato – oblikoval čudovite pletene kopalke in jih kombiniral z ruto in s sončnimi očali, katerih stekla so bila tako velika, da bi lahko mirno prekrivala tisto, kar danes prekriva zgornji del dvodelnih kopalk …

Preden pregledamo kopalke današnjega časa, naj vas spomnim še na nekaj, kar sicer veste, a je prav, da znova slišite. Stopnja vznemirjenosti zdravega, heterospolno usmerjenega moškega je obratno sorazmerna deležu kože, ki gleda izpod ženskih kopalk. Povedano drugače: manj kot kuka izpod ženskih kopalk, več bi utegnilo kukati izpod moških …

Stvar je s psihološkega vidika dokaj razumljiva. Za moške je pač vznemirljivo, kar je prikrito in kot takšno dopušča domišljiji svojo pot. Vznemirljivo si je predstavljati, kaj se skriva pod kratkim krilom, tesno oprijeto obleko, pod kopalkami. Če smo natančni, je zveza med žensko prikritostjo in moško vznemirjenostjo je krivuljasta, pri čemer sta najmanj vznemirljiva oba ekstrema – tako od vratu do peta prikrita obleka kot njena popolna odsotnost.

Začnimo z dokazi omenjene teze na nudistični plaži. Ste že videli, da bi bilo na nudistični plaži, srečujoč dame v Evinem kostimu, moško bogastvo usmerjeno kam drugam kot v tla? Če torej ne zagovarjamo teze, da so možakarji na nudistični plaži vsi po vrsti … kako naj rečem, v formi zgolj ob uporabi viagre, nam preostaneta le še dve hipotezi.

Po prvi, ki pa je manj verjetna in sam ne spadam med njene podpisnike, privlačnost dam z nudistične plaže ne presega praga moške vznemirjenosti, ki bi se kazala v na zunaj vidni fiziološki reakciji. Sam zagovarjam drugo hipotezo, ki sem jo že nakazal, namreč da popolnoma golo žensko telo pač ni dovolj vznemirljivo …

»Če je torej najbolj vznemirljivo delno prikrito in delno odkrito,« zdaj razmišljate, »potem je gotovo prava rešitev 'zgoraj brez'.« Moram vas razočarati. Ne rečem – povprečnemu možakarju se ob pogledu na ženske prsi poveča globina dihanja, frekvenca utripa in obseg vsebine kopalk, a vse omenjeno toliko bolj, če je navzoč pri tem, ko pride do razkritja. Toliko prej, če je pri tem aktivno udeležen.

Še drug moment je, ki zmanjšuje vznemirljivost odkritega ženskega oprsja na plaži. Namreč to, da so zgoraj brez običajno tiste dame, ki mislijo, da so do tega najbolj upravičene, in ne tiste, ki so do tega najbolj upravičene. O odkritosti odloča samozavest in domišljavost, ne estetski kriteriji. Moški pa imamo rajši bolj sramežljive dame …

Vem – moje osebno mnenje ni nekaj, kar naj bo vobče veljavno, a če sem že dobil prostor za pisanje, ga lahko izrazim, kajne? Osebno mi je še najmanj všeč moda kopalk, katerih zadnji del je tako tanek, da ga pogosto sploh ni opaziti. Še posebno ne, ko deluje učinek kontrasta – povedano drugače, ko je blago, ki prekriva zadnjico, zgolj ozek trak, zadnjica pa takšna, kot jih imajo dobitnice odličij na veleslalomskih tekmah …

Toliko bolj neokusno se mi zdi – dopuščam pa možnost, da sem starokopiten – ko nosilke tangic svojo odločitev, da postavijo na ogled vse razen drobne površine, ki jo prekriva trak kopalk, kombinirajo s tem, da razkažejo še prsi.

Prepričan sem, da bi anketa, ki bi jo opravili med zdravimi moškimi med osemnajstim in šestdesetim letom, pokazala, da so bikinke tiste, ki naredijo nanje največji vtis. Ker ravno prav prekrivajo in ravno prav razkrivajo. Če bolj kot izjavam zaupate objektivnim pokazateljem, pač opazujte gospode na plaži, mimo katerih se priziblje privlačna dama v bikinkah. Njihove reakcije so različne in imajo dokaj zanesljivo diagnostično vrednost, vendar jih moramo vedno interpretirati z določeno dozo previdnosti:

• če bo gospod ob opisanem mimohodu nenadoma ugotovil, da mora spremeniti položaj sončenja in se vsled tega obrnil na trebuh, pomeni, da je dama privlačna, možakar pa zdrav;

• toliko večja je privlačnost dame in toliko bolj trdno je zdravje gospoda, če se bo v opisani situaciji odločno in ne glede na temperaturo vode napotil v morje;

• če bo ob daminem sprehodu gospod ostal v nespremenjeni pozi, je možno dvoje – ali dama ni dovolj atraktivna ali pa je gospod že v slabši formi …

Če torej vprašate mene, glasujem za bikinke. Vsem, ki bi me utegnili srečati na plaži, pa še pojasnilo: zdravnik mi je za letos priporočil kar se da veliko plavanja in odsvetoval sončenje po trebuhu …

Poredne krpice

Leta 1946 severnoameriška vojska sproži atomsko eksplozijo na miniaturnem južnopacifiškem atolu Bikini. Oblikovalec Louis Reard se čez štiri mesece odloči za šokantno reklamno potezo in svojo novo kreacijo poimenuje – Bikini. Za predstavitev cunjic na modni pisti je moral stvaritelj najeti eksotično plesalko, saj so celo razvpite pariške manekenke priznale, da bi bil sprehod po pisti v bikiniju zanje preveč.

Danes na plaži tako pogosto viden kos oblačilca je bil kmalu po predstavitvi v vseh katoliških deželah prepovedan ter označen kot nemoralen in popolnoma neprimeren za katerokoli dekle, ki premore vsaj malo dostojnosti in samospoštovanja. Zgražanju navkljub se Brigite Bardot leta 1957 požvižga na puritanske poglede ter v filmu In bog je ustvaril žensko ponosno pokaže svoje bohotne obline v prepovedanih cunjicah. V začetku 70. let se na plažah Saint Tropeza in Ria pojavijo prve tangice, ki pa so še danes, kljub navdušenju moškega sveta, sporne na mnogih plažah sveta!

Malezija je s svojimi nebeškimi plažami raj za kopalce in potapljače, žal pa se ob obisku na plažah v zvezni državi Terengganu ne boste mogli nagledati vročih ženskih telesc, saj so muslimanske skupine prepovedale nošnjo bikinjev.

Kljub temu da naši italijanski sosedje veljajo za velike ljubitelje ženskih oblin, preverite, ali je topless sončenje na plaži, na katero se odpravljate, sploh dovoljeno. Italija je lahko zaradi velike predanosti katolicizmu včasih nekoliko neprijazna do turistov, ki bi se želeli nastaviti sončnim žarkom v tangicah ali zgoraj brez. Če se odpravljate v Rimini, naj vas ne skrbi. Kaj pravijo domačini na plažah pod mestom Taormina na Siciliji, pa le preverite, preden vaša spremljevalka brezskrbno odloži modrček!

Sočnim fotografijam mamljivih ritk s kalifornijskih plaž navkljub vas opozarjamo, da tamkajšnji zakon ne dovoljuje razkazovanja zadnjice, prsi in območja sramnih dlak. Bodite pazljivi v navzočnosti mož zakona, saj se jim utegnejo zdeti sumljive že vzburjene bradavičke vaše dame, pa čeprav so pokrite s popolnoma dostojnim modrčkom.

Če se boste preoblačili pod mostom ali v avtomobilu, parkiranem na javnem delu plaže v Delavaru, utegnete prenočiti na policijski postaji.

Čeprav bi dekleta na sanjskih peščenih plažah Arube zamikalo odložiti zgornji del bikink, to odsvetujemo. Toplessa organi reda in miru na tamkajšnjih plažah ne bodo najbolj veseli.

Florida na svojih plažah prepoveduje razkazovanje prsi, zadnjice, območja sramnih dlak, kar posledično prepoveduje tudi nošnjo tangic na plaži. Na javnem mestu ne boste smeli prepevati oblečeni zgolj v bikinke, naklonjenosti svoji ženi pa v javnosti nikar ne izkazujte s poljubom na prsi, saj boste prišli v navzkriž z zakonom. (M.P.)

TEKST: Darko Hederih

FOTO: Vince Cavataio, Mizuno, Ian Scott

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču