Slovenski infektolog pojasnil, zakaj covid-19 udari ravno na voh in okus, in česa so se ob tem najbolj bali

Pandemija covida-19 nas spremlja približno dve leti - v tem času pa je stroka pri okuženih pacientih zabeležila najrazličnejše simptome, med katerimi sta prevladujoča dva: izguba vonja in okusa. Po dosedanjih raziskavah so med 11 in 45,1 odstotki prebolevnikov zabeležili dolgotrajen potek obeh simptomov (post-covid), medtem, ko so pri ostalih težave izzvenele v nekaj dneh. 

Infektolog dr. Janez Tomažič je pojasnil, da so po doslej zbranih analizah prišli do ugotovitve, da virus covida-19 najverjetneje povzroči periferno okvaro na epitelu, kar obenem pomeni, da ne gre za prizadetost osrednjega živčevja, česar so se sprva najbolj bali, saj center za vonj leži zelo blizu našega centra za spomin. Tovrsten scenarij se je namreč realiziral v času španske gripe leta 1918, ko so po petih letih letih pri prebolevnikih začeli opažati porast demence in Alzheimerjeve bolezni, kar je stroka povezovala neposredno z virusom influence. 

Medtem, ko izguba vonja in okusa pri velikem številu okuženih in prebolevnikov ne povzroča resnih težav, pa je vseeno nekaj takšnih pacientov, ki so doslej poročali o izgubi večjega števila kilogramov, saj hrane niso več vonjali, prav tako pa ne okušali, zato je pri njih nastopila faza zmanjšanega apetita.

V ozadju nezmožnosti zaznave okusa in vonja so se pokazale tudi večje težave: človeški strah pred povsem novim stanjem ter zaskrbljenost o tem, ali bodo še kdaj normalno okušali in vonjali. Pri številnih prebolevnikih je tako v povezavi s povečano zaskrbljenostjo zabeležen tudi porast anksioznosti. 

Po besedah Tomažiča so raziskave, opravljene v kitajskem Vuhanu, precej optimistične, saj kažejo, da se med 2500 bolniki, ki so preboleli covid-19, z izgubo vonja in okusa sooča le še 35 oseb. Slednji sodijo v skupino ljudi, ki se spopadajo s 'post-covidom' oziroma dolgotrajnim covidom. Ob tem pa še vedno ostaja uganka, zakaj pri nekaterih ljudeh tovrstne težave izzvenijo v roku tedna ali dveh, pri drugih pa se obdržijo tako dolgo. Tomažič ob tem dodaja, da gre tovrstno stanje najverjetneje pripisati predvsem raznolikemu načinu odzivanja našega imunskega sistema, ki je pri vsakem posamezniku zgodba zase. 

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču