Zakaj organski bombaž? Tudi zelenjavo imamo raje z vrta kot hrano iz tovarne.

Pred dobrim letom dni so predstavili simpatične personalizirane odejice iz organskega bombaža, ki navdušujejo mamice tudi onkraj meja naše države. Sestri Mateja Potočnik in Darja Surina sta prijetni sogovornici, ki se zavzemata za ohranjanje okolja tudi v modni industriji. Prepričani sta, da je napočil čas, ko ne bomo pazili le na to, kaj se znajde na naših jedilnikih, temveč tudi, kakšna oblačila bodo kraljevala v naših garderobah.

Pletilstvo Jakopina slovi po dolgoletni tradiciji, saj je bilo ustanovljeno davnega leta 1926. Kako pa ste sami stopili na pot družinske dejavnosti?

Mateja: Po končani fakulteti sva se odločili, da nadaljujeva tradicijo staršev in starih staršev. V dejavnost pa sva bili vpleteni že od malih nog. Rastli sva s tem. Po prihodu iz šole si pozdravil mamo, ki je pletla v delavnici, popoldne, po končani nalogi, si prišel nazaj. Ko pa sva odrasli, sva pomagali tudi sami. Niti pomislili nisva, da bi ubrali kakšno drugo pot. Po tihem sva vedeli, da bova nekoč končali v 'štrikariji'. V tem sva doma, izdelki pa izpod naših rok nastajajo s srcem.

Kaj vam je bilo v največji izziv, odkar ste prevzeli posle?

Darja: Tole zdaj je največji izziv. Svet se mora obrniti na boljše. Prenehati moramo zastrupljati naravo z uporabo pesticidov. Z naravo moramo ravnati spoštljivo, že zaradi svojega zdravja in vseh zanamcev. Ideja o personalizaciji se nama je porodila že pred desetimi leti, vendar nam je ni uspelo uresničiti. Morala je dozoreti. Poleg tega sva morali izpiliti tudi znanje o družabnih omrežjih, kar je dandanes ključno za prepoznavnost znamke.

Še dobro, da pripadate generaciji, ki je vedno bolj vešča upravljanja družabnih omrežij.

Darja: Res je, čeprav je to tudi nama povzročilo nemalo težav. Na srečo pa se dobro dopolnjujeva, vsaka nekaj doprinese k projektu.

Kdaj se vam je porodila ideja o ustvarjanju odejic iz organskega bombaža?

Mateja: Zadnjih nekaj let sva kar nekaj časa posvetili temu. Po izkušnji z nevrodermitisom sem se poglobila v kožo in sestavo prej. Koža je organ, ki diha, zato ni vseeno, v kaj jo odenemo in kaj v telo vnesemo. Opazila sem, da imajo težave tudi številni novorojenčki, z uporabo organskega bombaža pa se je pri meni stanje izboljšalo. Program razvijamo še naprej, saj na nekdanjih poteh nisva več našli kreativnosti, užitka, zdaj pa z največjim veseljem ustvarjava nekaj novega. Razmišljamo v smeri organskega bombaža v kombinaciji otroških oblačilc in nogavičk.

V začetku je bila primarna dejavnost izdelovanje puloverjev, zdaj se selite v povsem druge vode.

Mateja: Program s puloverji, kapami, rokavicami in nogavicami je konstanten, odejice pa so kot češnja na vrhu smetane. Nekaj za posladkati!

Zakaj organski bombaž?

Darja: Kot imamo raje zelenjavo z vrta kot hrano iz tovarne. V prvi vrsti se namreč želimo prepričati, da oblačila, ki jih nosimo, ne bodo škodovala zdravju in naravi. Organski bombaž je namreč koži prijazen, hkrati pa tudi biorazgradljiv. Vzgojen je brez toksičnih pesticidov, herbicidov in umetnih gnojil. Pri vzgoji se uporablja kolobarjenje, plevel se fizično odstranjuje, rastline se ročno okopavajo. Vloženega je veliko truda. Prednosti so še, da je varen, bolj vzdržljiv, prijetnejši na dotik in otip ter cenejši na daljši rok.

Kakšna je razlika med organskim in konvencionalnim bombažem?

Mateja: Izvor bombaža, iz katerega so narejene naše odejice, je potrjen s certifikatom. Pomembno se nam zdi tudi, da pri obiranju bombaža ni bilo izkoriščanja delovne sile. Ob nakupovanju oblačil si navadno želimo stoodstotni bombaž, saj smo prepričani, da je to že čisto v redu. Žal ni tako. Konvencionalni bombaž je namreč sestavljen iz bombaža, polnega pesticidov in zdravju škodljivih kemikalij. Pri poznejši izdelavi oblačil iz omenjenega bombaža dodajajo tudi razne strupene snovi (mehčalce, belila, težke kovine …). Posledice so vidne pri vseh mogočih alergijah že pri novorojenčkih in pozneje pri razvoju otrok.

Darja: Ekološki oz. organski bombaž je tisti, ki je zrasel na plantažah subtropskih držav, kot so Turčija, Egipt, ZDA, iz gensko nespremenjenih rastlin, ki se pridelujejo brez uporabe kakršnih koli sintetičnih kmetijskih kemikalij, kot so gnojila in pesticidi. Tovrstna pridelava spodbuja in krepi biotske raznovrstnosti in biološke cikluse. Upoštevane morajo biti tudi zahteve, ki jih je uveljavil National Organic Program (NOP), o upoštevanju ekoloških vidikov. Pridelava organskega bombaža je iz leta v leto večja.

Dojenčkova koža je še bolj občutljiva kot naša, kaj potemtakem kemikalije pomenijo za najmlajše?

Mateja: Dojenčkova koža je tanjša in zato bolj občutljiva ter dovzetna za vnos škodljivih snovi v organizem. V udobju organskega bombaža se dojenček dobro počuti.

Vaše odejice krasijo tudi imena malih junakov. Zakaj ste se odločili za personalizacijo izdelkov?

Darja: Unikatni kosi imajo ekskluzivnost ter izstopajo po oblikovanju posameznega izdelka. Ne nazadnje pa je pomembna tudi kakovost. Pomembno se mi zdi, da imajo izdelki močno sporočilno vrednost za obdarjenca. Prav zagotovo je izdelek, bi lahko rekla, brezčasen, ker otroka veže odejica kot spomin na otroštvo. Tudi mi se še spominjamo svojih najljubših oblačil, odejic in igrač, čeprav smo že veliki … Organski material se nam vtisne v spomine, ne da bi se tega sploh zavedali. Ker je prijeten in ga imamo preprosto radi.

V tem se domači izdelki tudi razlikujejo od masovne potrošnje, ki prihaja z Vzhoda.

Darja: Znano je, da oblačila, pripeljana z Vzhoda, zaradi dolge poti do končnega kupca poškropijo s kemikalijami proti glodavcem. Lokalna proizvodnja, ki je na dosegu, ne potrebuje tovrstnih zdravju škodljivih prijemov. Obenem pa je pravilno, da se podpirajo slovenska ekonomija in lastne blagovne znamke.

Kakšne izkušnje imate z odzivom kupcev? Kakšen je odziv mamic?

Mateja: Odejice z imenom otroka, datumom rojstva otroka ali izvirnimi napisi, kot so npr. Aja tutaja, Nina nina nana in podobno, podarjajo sorodniki in prijatelji ob rojstvu novorojenčka. Mamice so nad unikatnim in zdravju prijaznimi darili preprosto navdušene. Odejice z imeni pa niso samo za dojenčke, temveč tudi za vsa preostala obdarovanja, npr. poročno darilo z imeni mladoporočencev. Naši izdelki niso samo personalizirani, odlikuje jih tudi simpatičen dizajn. To nam je bil velik izziv, nekaj, kar je prav luštno delati! Predvsem pa nas zanima tuji trg, saj je tamkajšnji odziv še dosti večji.

Se vam zdi, da je Slovenija le nekoliko premajhna za ustvarjanje velikih zgodb?

Darja: Res je. Najtežje je orati ledino, prepričevati ljudi, da je to resnično nekaj dobrega. V tujini so s tem že seznanjeni in poznajo prednosti organskega bombaža. Težava je v obveščenosti, poleg tega pa trg preplavljajo kitajski artikli, ki so povsem razvrednotili slovenske produkte. Pri izdelavi sodeluje kar nekaj ljudi, vloženega je veliko truda in dela. Poleg naju in najinih zaposlenih nam občasno priskoči na pomoč še mlada mamica in blogerka Mateja Šmejic s svojo malo Emo ter dipl. oblikovalka Andreja Gjerkeš Čučnik. Morda to vse premalo cenimo. Ravno pred časom nas je kontaktirala več desetletij stara britanska revija Tatler, ki se zanima za naše artikle. Sodelujemo tudi s slovenskimi modnimi oblikovalci v Londonu, ki želijo delati izključno s slovenskimi oz. evropskimi proizvajalci. Izdelki, narejeni v Evropi, so vse bolj cenjeni.

V prehrani smo se v neki meri že izobrazili o ekološkem vtisu in vplivu na zdravje, je na vrsti moda?

Mateja: Mislim, da je. Pri hrani smo zelo pozorni, kaj konča na našem krožniku. Nekatere situacije v življenju te pripeljejo do tega, da postaneš pozoren tudi v drugih aspektih življenja.

Ali dovolj cenimo slovenske izdelke?

Mateja: Hm, nimam občutka, da bi lahko kaj dosti govorila o tem. Vrača se vse več starih strank. Morda je to znak, da ima evropsko, lokalno čedalje večji pomen. Tudi sama sem postala pozorna na to, kadar nakupujem živila. Slovenske izdelke cenijo predvsem trgovine, ki niso usmerjene zgolj in samo na dobičkonosnost. So podjetja, ki v prvi vrsti želijo ponuditi resnično nekaj dobrega, zdravega in kakovostnega. To sta v Sloveniji zagotovo Bombažek in Little lambo, ki ustvarjata v duhu ohranjanja okolja in socialne odgovornosti, s katerima tudi sodelujemo.

Kakšna pa je dandanes situacija za mala podjetja na slovenskem trgu? Kako jo sami občutite?

Darja: V zadnjih letih je bila resnično katastrofalna, saj so kitajski izdelki dolgo vladali tudi na slovenskem trgu, prvič po dolgem času pa se stanje izboljšuje. Imam občutek, da zgodba, ki je nastala iz čistega užitka, dobiva razpon. Povpraševanje je čedalje večje, prepoznavnost artikla pa je že presegla meje Slovenije. Zadnjič smo tako dobili tudi povpraševanja iz Bližnjega vzhoda.

Kaj je po vašem mnenju največja prednost majhnega, družinskega podjetja?

Mateja: Le redko pride do konfliktov, saj vsi delamo za isti cilj. Naše vizije so harmonične. Zdi se mi, da so družinska podjetja vse bolj uspešna. Ker smo majhni, se lahko hitro prilagajamo trgu.

Besedilo: Nika Arsovski // Foto: Igor Zaplatil

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice