Gre za tako imenovano prvo generacijo "korona otrok", rojenih na začetku pandemije leta 2020.
To so zdaj že predšolski otroci. V nekaterih državah, kot je na primer Velika Britanija, pa že obiskujejo šolo, in kot poročajo tuji mediji, gre za generacijo, ki pedagogom povzroča čedalje več skrbi. Agencija za tržne raziskave Savanta je za Kindred2, organizacijo za zgodnji razvoj otrok, opravila raziskavo med 1000 učitelji v Veliki Britaniji, ta pa kaže skrb vzbujajoč trend: četrtina prvošolcev še vedno ne obvladuje uriniranja, potrebuje previjanje ali pomoč pri oblačenju, poroča portal Fenix Magazin. Kar 49 odstotkov vprašanih učiteljev je potrdilo, da se je ta težava v zadnjih nekaj letih bistveno poslabšala.
Gre za razširjen pojav
Ta pojav ni omejen samo na Veliko Britanijo, o tem poročajo tudi iz Nemčije in drugih držav. Tako na primer v Švici, kjer otroci v osnovno šolo (Primarschule) vstopajo že pri štirih letih, o "otrocih s plenicami" razpravljajo že več let, in to neodvisno od pandemije koronavirusa. Zabeleženi so celo primeri enajstletnikov, ki še vedno uporabljajo plenice. V Nemčiji je podobno. "Tudi mi se soočamo s tem, da moramo otroke previjati," je nedavno izjavila ravnateljica osnovne šole iz Cuxhavna v Spodnji Saški v pogovoru za časnik Neue Osnabrücker Zeitung. Na spletnih platformah, kot je Reddit, si osnovnošolski učitelji med seboj izmenjujejo nasvete, kako se primerno spoprijeti s to situacijo. Ne gre za osamljene primere, temveč za razširjen pojav, s katerim se učitelji vse pogosteje srečujejo.
Otrokom primanjkuje motivacije
V večini primerov vzroki niso zdravstveni niti ne kažejo na razvojne težave. Otrokom pogosto primanjkuje motivacije, da bi se naučili nadzorovati uriniranje. Strokovnjakinja za vzgojo Margrit Stamm je v pogovoru za Sonntagszeitung pojasnila: "Nekateri starši preprosto pustijo, da gre vse po svoje, ker jim plenice olajšajo vsakdan. Danes to ne velja več za problematično."
Psiholog in vodja Inštituta za raziskovanje generacij, Rüdiger Maas, pa je za Welt pojasnil: "Veliko staršev svojim otrokom izpolni prav vsako željo in jih celo varuje pred vsem, kar je težko ali neprijetno." Pravi, da takšna prezaščitenost pripelje do nesamostojnosti otrok, ki nato postanejo šolarji, nesposobni opravljanja osnovnih nalog in odvisni od staršev pri vsakem koraku. Maas poudarja, da se danes veliko stvari, ki so se včasih učile samostojno, izvaja le še pod nadzorom staršev – vključno z odhodom na stranišče. Ker vedno več staršev zgodaj ponovno začne delati, se odgovornost vse bolj prenaša na vzgojitelje in učitelje.
Pojavlja se tudi čedalje več govornih težav
Učitelji opažajo tudi porast otrok z govornimi težavami, poroča portal Fenix Magazin. Pretirana uporaba digitalnih medijev v zgodnjem otroštvu povzroči, da otrok dnevno izpusti do 1000 izgovorjenih besed, kar dolgoročno vpliva na razvoj govora.
