Zbirateljica vinskih etiket Zdravka Abram, ki smo jo predstavili tudi na Metropolitan.si, nas je razveselila s čudovito novico.
Zdravka Abram je prvo vinsko etiketo z vinske steklenice, iz katere je pila žlahtno kapljico, v svoj arhiv vinskih etiket oziroma "Suho vinoteko" zalepila leta 1993. Poleg nalepke je v fascikel zapisala še datum. Okoliščine in razlog za to, da se je odprla buteljka, pa opisuje prva zgodba z naslovom Neuslišana prošnja za vino iz njenega knjižnega prvenca Radožive prigode, ki je izšel pred kratkim.
Ob vinu se marsikaj zanimivega pripeti ...
"Etikete imajo energijo, steklenice, na katerih so bile prilepljenje, so bile prisotne ob najrazličnejših življenjskih in družabnih dogodkih," je v intervjuju za Metropolitan.si takrat razložila vedra Belokranjka. V svoji Suhi vinoteki, sestavljeni iz petih fasciklov, je zbrala okrog 1060 vinskih etiket iz 25 držav. V Radoživih prigodah — te je Abramova javnosti predstavila 10.10. 2023, natanko 30 let po vloženi prvi vinski etiketi — pa je ovekovečila številne zabavne in hudomušne osebne zgodbe, ki so se odvile ob pitju vina.
Abramova je bila med dolgoletnim zbiranjem etiket tudi že na točki, ko bi že skoraj prenehala s svojim zbirateljstvom. Kot je dejala, se je vsega nabralo preveč in nekako ni bila več prepričana, kam jo zbiranje vinskih etiket pelje. A na srečo je bila to samo prehodna misel, njena neverjetna zbirateljska zgodba pa je sčasoma dobivala vse več pozitivnih odzivov iz okolice in tudi veliko zanimanja medijev.
Slovenci smo dobili dragoceno knjigo
Ob izidu knjige Radožive prigode se je v vinski kleti starega cistercijanskega samostana (Galerija Božidarja Jakca) v Kostanjevici na Krki, kjer je predstavitev potekala, odvilo tudi omizje na temo vina in bogate zbirke vinskih etiket, ki jo je ustvarila avtorica. Direktor Zavoda za kulturno dediščino, mag. Dušan Štepec, je zbirko Abramove prepoznal tudi kot novo obliko naše nesnovne kulturne dediščine, "kar se mu zdi vredno posnemanja in dodatnega delovanja v tej smeri."
"Vinska etiketa je obraz vina, ki uživalcu pove svoje osnovno osebne značilnosti in je kot taka včasih prešibko pripravljena," je ob dogodku izpostavil Štepec.
Direktor Zavoda za kulturno dediščino je ob predstavitvi Radoživih prigod tudi poudaril, da verjetno še nihče ni naredil preseka in pogleda na vino s takega zornega kota, kot ga je Abramova. In spodbudil k temu, da bi se lahko v prihodnje tudi sistematsko delalo na tak način.
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"