4. 4. 2020, 10:26 | Vir: STA
Zdravstvo: Ukrepi so dobrodošli, a tak režim na dolgi rok ni vzdržen
Tisti, ki se v zdravstvu proti koronavirusu borijo v prvih vrstah, so si enotni - ukrepi proti koronavirusu so dobrodošli, a takšnega režima v zdravstvu ne bo mogoče držati več mesecev. Če bi bilo delovanje zdravstva na drugih področjih okrnjeno še dlje časa kot sedaj, bi lahko na dolgi rok zahtevalo več žrtev kot covid-19.
Najbolj obremenjeni strokovnjaki so v enotah intenzivne terapije, kjer zdravijo najhujše bolne zaradi covida-19. Po besedah Tomaža Vovka, specialista infektologije in intenzivne medicine, ki na enoti intenzivne terapije infekcijske klinike UKC Ljubljana neposredno dela z bolniki s covidom-19, zdravniki na tem oddelku delajo v 12-urnih turnusih, kar ni toliko časovno obremenjujoče kot je obremenjujoče to, da en zdravnik obravnava tri ali štirikrat toliko bolnikov kot sicer.
"Dodatno je problem varovalna oprema. Da je ne zapravljamo, včasih delamo tudi po pet, šest ali sedem ur brez prestanka v isti opremi, zaradi česar ne moremo ne na stranišče, ne moremo niti piti. Tudi zaradi varovalne opreme postane precej naporno, zaradi mask tudi kaj boli," je pojasnil za STA.
Trenutno je situacija pod kontrolo, trdi Vovk, a dodaja, da na dolgi rok takih obremenitev ne bodo zmogli. "Vsi, ki potrebujejo intenzivno terapijo, jo tudi dobijo. Za te bolnike imamo na voljo dovolj časa, da jih v miru zdravimo," je dejal. Zato je hvaležen za vse ukrepe države za zajezitev koronavirusa, pa tudi za sodelovanje ljudi. "Ne želimo biti v situaciji, da tem bolnikom ne bi mogli nuditi intenzivne terapije in bi morali izbirati med bolniki," je dodal.
Epidemiolog z Nacionalnega inštituta za javno zdravje Tit Albreht ter družinska zdravnica iz Zdravstvenega doma Celje Katarina Skubec Moćić pa sta za STA opozorila, da dolgoročno taki ukrepi ne bodo možni tudi zaradi potreb drugih prebivalcev, ki niso okuženi s koronavirusom, a so vseeno bolni.
Skubec Moćićeva pa poudarja, da imajo ljudje iste zdravstvene težave kot pred epidemijo, pri čemer je dostopnost do storitev bistveno slabša. "Iz dneva v dan se v bistvu stres in težave za bolnike in zdravstvene delavce stopnjujejo. Ocenjujem, da bo v naslednjih treh tednih ključno obdobje, ko se bo pokazalo, ali so bili ukrepi, ki smo jih sprejeli, zadostni," je dejala. Virus ne bo kar izginil in je zato v kontroliranem območju smiselno, da se določene zdravstvene storitve začenjajo počasi ponovno izvajati, je prepričana.
Medtem ko se pojavljajo ideje, da bi lahko pri prebivalstvu s preverjanjem protiteles ugotavljali, ali so preboleli covid-19, pa predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec poudarja, da samo test ni dovolj, da bi se denimo posameznik lahko vrnil v službo. Pri takem posamezniku bo treba opraviti tudi klinični pregled, saj je treba vedeti tudi, koliko časa je brez simptomov.
"Če daste osebo v karanteno, ne da bi jo testirali, ne morete vedeti, ali je prebolela covid-19. Lahko je prebolela kakršenkoli drug prehlad. V tem primeru bo serološki test - ko bomo dobili ustrezne in dovolj kakovostne teste - lahko pokazal, ali je posameznik prebolel covid-19," je pojasnil.
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj
