V Sloveniji več kot 6.000 doktoric znanosti

11. 2. 2025, 09:03 | Uredništvo
Deli
V Sloveniji več kot 6.000 doktoric znanosti (foto: Profimedia)
Profimedia

Generalna skupščina Združenih narodov je 11. februar razglasila za mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Ta nas opominja, da kljub številnim dosežkom znanstvenic ženske še vedno niso enakopravno zastopane v raziskovalnem svetu.

Glavni poudarek je usmerjen v poklice in izobraževanje ter vlogo žensk na področju STEM, ki vključuje znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko. Poglejmo, koliko žensk na tem področju deluje pri nas. 

V letu 2021 v osrednji Aziji kar 49,6 % raziskovalk, v Sloveniji 34,4 %

UNESCO je februarja 2024 objavil poročilo "Razlika med spoloma v znanosti: stanje in trendi", ki temelji na podatkih, zbranih iz 147 držav vse od leta 1996. Poročilo razkriva, da je leta 2021 delež žensk med raziskovalci na svetovni ravni znašal 31,7 %, kar je 1,7 % več kot v letu 2017. V Srednji in Vzhodni Evropi je bil delež precej višji, 38,7 %. Zanimivo pa je, da je ta v primerjavi z letom 2011 padel z 40,5 %, česar niso zabeležili praktično nikjer drugje na svetu, zanemarljiv padec je zabeležila le Latinska Amerika. Za primerjavo: višji odstotek žensk in deklet v znanosti beležijo arabske države (41,1 %), Latinska Amerika (44,4 %) in s kar 49,6 % osrednja Azija. Poročilo navaja, da se je v letu 2021 s 34,4 % raziskovalk Slovenija uvrščala nad svetovno povprečje in obenem pod povprečje v Srednji in Vzhodni Evropi.

Napredek pri vključevanju žensk v znanost je počasen, saj manj kot polovica držav redno poroča o teh podatkih, poudarja UNESCO, kar kaže na potrebo po večjih prizadevanjih za zbiranje podatkov in spodbujanje enakosti spolov v znanosti.

ženske v znanosti UNESCO
Suzana Nunes (druga z leve), ena od petih nagrajenk 25. mednarodnih nagrad L'Oreal - UNESCO Za ženske v znanosti s kolegicami
Arhiv programa L’Oréal-UNESCO za ženske v znanosti

V Sloveniji na področju tehniških in tehnoloških ved v 2021 le 20 % raziskovalk

Podatki Statističnega urada RS kažejo, da je v Sloveniji več kot 6.000 doktoric znanosti in med doktorji znanosti, mlajšimi od 50 let (za razliko od starejših doktorjev znanosti) je razmerje med spoloma precej uravnoteženo. Delež pa se precej razlikuje po posameznih področjih. V 2022 je bil tako največji delež žensk med novimi doktorji znanosti na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterine (80 %), najmanjši pa na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) (15 %). V letu 2021 je največ raziskovalk delovalo na področju medicine (61 %), najmanj pa na področju tehniških in tehnoloških ved (20 %). Delež žensk med visokošolskimi učitelji se z vsako naslednjo stopnjo akademskega naziva zmanjšuje, plače doktoric znanosti pa so bile v letu 2022 v povprečju za 12 % nižje kot plače moških z isto izobrazbo.

Največ dijakinj in študentk področij STEM se odloči za naravoslovne smeri

Med vpisanimi v srednješolske programe s področij STEM Statistični urad RS poroča, da je bil v letu 2023 najvišji delež dijakinj na področju Naravoslovja, matematike in statistike (52 %). Na tem področju je bil tudi najvišji delež vpisanih študentk, v letu 2023 se je na te smeri vpisalo 57 % bruck. Slovenija pa se je po številu študentk, ki so zaključile terciarno izobraževanje s področij STEM, v letu 2022 s 15,5 diplomantke na 1.000 prebivalcev uvrstila pod Evropsko povprečje, ki je 16,7 študentke na 1.000 prebivalcev. Za primerjavo: največ, 30,3 diplomantke je beležila Francija, najmanj, 3,6 pa Luksemburg.

ženske v znanosti UNESCO Urša Čerček Tina Arh Tjaša Rijavec
Prejemnice priznanj nacionalnega programa Za ženske v znanosti 2024: Urša Čerček, Tina Arh in Tjaša Rijavec
Arhiv programa L’Oréal-UNESCO za ženske v znanosti

Izzivi in priložnosti

Kljub napredku se ženske v znanosti še vedno soočajo z vrsto izzivov, ki dekleta odvračajo od naravoslovnih in tehničnih poklicev. Dekleta stereotipi že v mladosti odvračajo od naravoslovnih ved, pogosto jim primanjkuje mentorstva, okolje pa jim nemalokdaj ne omogoča enostavnega usklajevanja zasebnega življenja, starševstva in kariere v znanosti. Tovrstne okoliščine številne ženske postavljajo pred težke izbire, čemur lahko pripišemo tudi njihovo manjšo zastopanost na vodilnih raziskovalnih položajih. A priložnosti so vse večje – programi, kot sta mednarodni in nacionalni program L’Oréal-UNESCO Za ženske v znanosti, ponujajo finančno podporo, priznanje in mreženje, s čimer spodbujajo mlade raziskovalke, da nadaljujejo svojo pot in prispevajo k prebojnim znanstvenim odkritjem.

Nacionalni program L’Oréal-UNESCO Za ženske v znanosti 

Tako mednarodni kot tudi nacionalni program L'Oréal-UNESCO Za ženske v znanosti si že vrsto let prizadevata k spodbujanju večjega vključevanja žensk v znanstvene kariere. V Sloveniji nacionalni program L’Oréal-UNESCO Za ženske v znanosti poteka že 19. leto zapored in je namenjen mladim raziskovalkam v zadnjem letu doktorskega študija naravoslovnih znanosti, biotehnike ali medicine.

Na letošnji podelitvi priznanj nacionalnega programa L’Oréal-UNESCO Za ženske v znanosti, ki bo potekal 6. marca 2025, bosta partnerja programa, L'Oréal in UNESCO, razglasila tri izjemne mlade raziskovalke, ki se bodo pridružile dosedanjim 52 prejemnicam priznanj pri nas. Nacionalni program L'Oréal-Unesco Za ženske v znanosti je sicer del širšega partnerstva L'Oréal-a in Unesco For Women in Science, ki opozarja na pomen žensk v znanosti že več kot četrt stoletja. Gre za edini program, ki nagrajuje znanstveno odličnost žensk, ki delujejo v raznolikih okoljih po vsem svetu. 

To je najdražja nastanitev v Sloveniji: toliko boste morali odšteti za prenočitev

 

Novo na Metroplay: “Zdravstveno komuniciranje mora temeljiti na znanstvenih, preverljivih dejstvih!” | Mitja Vrdelja