Znanstveniki, ki preučujejo vesolje, se zdaj spopadajo z uganko, kakršne še ni bilo. Dr. Natasha Hurley-Walker z avstralske univerze Curtin je s sodelavci s pomočjo uporabe radijskega teleskopa MWA (Murchisonovega širokega polja) odkrila izjemno svetel objekt, ki utripa na način, kot ga še niso videli. Sprva so pomislili, da gre za vesoljce.
Na tiskovni konferenci, ki je bila sklicana kmalu po velikem odkritju, je Hurley-Walkerjeva dejala: ''Skrbelo me je, da gre morda za Nezemljane, vendar ... nekaj utripa v zelo širokem razponu frekvenc, kar pomeni, da ne gre za umeten signal, temveč naraven.''
Na kaj so tokrat naleteli znanstveniki, zaenkrat ni znano - je pa povsem mogoče, da gre za eno največjih odkritij vseh časov, ki bo za seboj potegnilo nova polja raziskav. Skrivnostni objekt, ki utripa na drugačen način od vseh drugih teles, ima namreč tudi lastno magnetno polje, a se premika tako počasi, da vsi doslej znani podatki o njem delujejo skorajda kontradiktorni.
Skrivnostni objekt, ki z vsakim novim impulzom sprosti ogromno količino energije, so poimenovali GLEAM-X J162759.5-523504.3, od Zemlje pa je oddaljen približno 4.000 svetlobnih let. ''Svetlost tega objekta je res 'nora' - resnično ekstremna. Nismo pričakovali, da bomo naleteli na kaj tako svetlega,'' je dejala Natasha Hurley-Walker, ki je razkrila, da se je z ekipo znanstvenikov takoj po odkritju radijskih valov objekta GLEAM-X J162759.5-523504.3 poglobila v arhivske podatke, ki jih je radijski teleskop MWA posnel leta 2018 in da so tam našli še 71 takšnih impulzov. Poleg vsega naštetega je zanimiv tudi specifičen ritem, ki ga oddaja neznani objekt: utripa namreč z rednim ritmom in se na točno 18,18 minute zasveti za obdobje 30 do 60 sekund. Večina drugih radijskih objektov v vesolju utripa veliko hitreje, zasveti in nato v nekaj sekundah izgine - zato gre tukaj za res enkratno odkritje.
Zaradi vseh doslej zbranih informacij znanstveniki ugibajo, da gre morda za magnetar - vrsto nevtronske zvezde z izjemno močnim magnetnim poljem - a zaenkrat je temelj te teorije precej trhel, ker ni pojasnila za to, kako se lahko magnetar vrti tako počasi in obenem oddaja tako močno svetlobo.
Hurleyjeva je razkrila, da zdaj s kolegi išče še več takšnih objektov, da bi se lahko bolj natančno približali ugotovitvi, na kaj so v resnici naleteli: ''Nihče ni niti razmišljal o iskanju predmetov v tem časovnem okvirju, ker si nismo mogli zamisliti mehanizmov, ki bi jih lahko proizvajali - pa vendar obstajajo.''