Žalostno je, da je potrebno, da se zgodi nekaj takega, kot je virus, da ljudje dojamejo določene stvari.
Te dni nisem imel časa, da se ukvarjam z norijo okoli virusa. Mogoče zato, ker sem doživel izgubo meni zelo pomembne in ljube osebe in ker sem vsak dan med svojimi kosmatinci v našem svetu. Ali pa mogoče dejstvo, da je moj vsakdan že več kot leto dni tako ali tako ena velika karantena, ki jo sestavlja trikotnik pasje zavetišče - služba - dom. Vsi ljudje, ki so mi blizu, so del njega, ostali so nekje izven mojega vidnega polja. Pač sem en dolgočasen sociopat. Ali samotar? Kakorkoli...
Ne hodim po kavah, gostilnah, nočnih klubih, nakupovalnih centrih, ravno tako ne potujem, ne hodim na morje... Sem doma, v svojem brlogu, berem knjige in članke o psih, pišem svoje misli, razmišljam o sebi, svetu, meditiram, hodim v naravo. Sem v zavetišču, imam svoje pse, čas preživljamo v naravi... In to mi je dovolj. V množici ljudi se počutim utesnjenega.
Svojega mnenja ne bom javno izražal, samo žalosti me, da je potrebno, da se zgodi nekaj takega, kot je ta virus, da ljudje dojamejo naslednje:
1. Ne potrebujemo luksuza, da smo srečni in zdravi.
2. Čas preživet v naravi se ne more primerjati s časom preživetim v nakupovalnem centru ali gostilni.
3. Biti sam ne pomeni, da si asocialen ali osamljen.
4. Skrb drug za drugega in empatija bi morali biti nekaj naravnega in vsakdanjega, ne pa aktualni samo v težkih časih.
5. Ne verjemi vsemu, kar prebereš in kar ti servirajo. Strah je najmočnejše orožje tistega, ki si želi moči.
6. Življenje ima smisel tudi brez spremljanja tekmovalnega športa.
7. Narava si zasluži, da se jo spoštuje in ceni kot matero, zdravilko in zatočišče za ljudi in živali, ne pa izrablja za zaslužek ter interes.
8. Namesto da za vse hodiš v trgovino, si kakšen kruh speci doma, nakupi več naenkrat, da bodo tudi drugi ljudje lahko ob nedeljah v krogu družine.
9. Lepo je, če si več časa s svojimi bližnjimi.
10. Če ne potuješ, še ne pomeni, da ne živiš življenja v polnosti.
11. Umivanje in razkuževanje rok večkrat na dan je stvar osnovne osebne higiene in ne obrambe pred dotičnim virusom.
Sedaj vidimo, da se da živeti in misliti drugače in da ni nič narobe, če se svet za nekaj časa ustavi. Ni narobe, če nimaš najnovejših znamk oblačil, avtomobilov, pametnih telefonov, slik na socialnih omrežjih iz top svetovnih destinacij. Če nimaš zdravja, je vse ničvredno, ko umreš, pa nič ne vzameš s sabo.
Vprašanje je, če se bomo kaj naučili iz tega ali pa bomo spet samo ljudje in nadaljevali vse po starem, ko bo ta izkušnja za nami.
Kolikor poznam človeško raso, nisem ravno optimist in ne verjamem, da nas bo kaj dosti izučilo...
Zdravi ostanite, pazite nase in eni na druge.
Luka Vrbančić
Poglejte si še: Cristy Žmahar: "Mnogi bodo po preteku nevarnosti ponovno pozabili nase."
ali Ne delaj se ‘frajerja’, spoštuj svoje telo in telesa ljudi okoli sebe
