»Camille je dvajsetletna študentka. K meni je prišla na posvet, ker je ’nesamozavestna’. Takoj ko mi začne pripovedovati o svoji težavi, jo preplavijo čustva. Grize si ustnice, si pritiska pest na usta, zadržuje solze in se nenehno opravičuje zaradi svoje hiperobčutljivosti, obenem pa se obupano skuša zbrati in pojasniti, kaj jo teži.«
Camille je zgolj ena izmed številnih ljudi vseh starosti, ki na vrata psihoterapevtske ordinacije Christel Pettiticollin potrkajo ’z istim občutkom odtujenosti od okolice in s slabo samopodobo, iz tega pa izvira miselna preobremenjenost’.
»Postopoma se iz njene pripovedi izriše portret briljantne in ustvarjalne mladenke, ki še ni doživela večjega neuspeha. Pa vendar je začudena nad tem, da izdela vsak semester na fakulteti. Načeloma je vse v redu. Toda kljub temu sčasoma vse bolj dvomi o sebi. Zdi se ji, da so se drugi študenti med študijem mimogrede nalezli samozavesti. Znajo se ustrezno orientirati in si postopoma iščejo mesto v družbi. Camille pa se iz dneva v dan počuti vse slabše v svoji koži in se sprašuje, ali se j pravilno usmerila. Vse bolj se ji dozdeva, da se samo pretvarja.«
Kaj je torej narobe s Camille?
Psihoterapevtka, avtorica uspešnic in predavateljica s področja komunikacije ter osebnostne rasti Christel Petiticollin je prepričana, da NIČ. Camillin problem je zgolj to, da ’preveč razmišlja’, kar jo uvršča v kategorijo ustvarjalnih, intuitivnih in učinkovitih ljudi z močneje razvito desno možgansko poloblo, ki so praviloma pametnejši od povprečja, čeprav si tega nočejo priznati.
Christel Petiticollin jih prepozna po tipičnih kratkih povedih, ki takoj pritegnejo njeno pozornost.
Profil teh ljudi nato sčasoma dopolnijo še druge trditve, ki razkrivajo isto:
- »Zdi se mi, da prihajam z drugega planeta.«
- »Ne uspe mi najti svojega mesta na svetu.«
- »Zdi se mi, da me nihče ne razume.«
Psihoterapevtki Petiticollin je počasi, od besede do besede, uspelo izoblikovati profil ljudi, ki preveč razmišljajo. »Postopoma mi je uspelo določiti sestavne dele njihove sreče ali nesreče in začela sem jim predlagati rešitve.«
Ko se je odločila o vsem tem napisati knjigo, je vse te svoje ’preveč razmišljujoče’ kliente zaprosila za sodelovanje, ti pa so ji z veseljem priskočili na pomoč s podatki. Nastala je knjiga Kako razmišljati manj, pred dnevi pa so slovenski prevod te uspešnice izdali tudi pri založbi Učila.
Ljudje s presežnim umom
»Le kdo bi si mislil, da bi inteligenten človek lahko trpel in bil nesrečen? Toda prav nad tem se pritožujejo takšni ljudje. Kot prvo, nimajo se za inteligentne. Poleg tega pa pravijo, da jih um ne pusti pri miru niti ponoči. Dovolj imajo dvomov, vprašanj, zavedanja vsega in predobro razvitih čutov, ki jim ne uide nobena podrobnost. Želeli bi se sprostiti. Toda trpijo predvsem zato, ker se počutijo, kot da so čudni, kot da jih nihče ne razume in kot da jih današnji svet ogroža. Zato pogosto zaključijo z naslednjim stavkom: ’Jaz nisem s tega planeta!’ Nenehno mrgolenje misli jih vodi v neskončne asociacije idej, pri čemer vsaka nova ideja rodi še več novih. V njihovi glavi se vse dogaja prehitro. Skačejo s teme na temo, da bi sledili toku, ali pa obmolknejo, ker se ustrašijo poplave informacij.«
Poznate koga, ki je takšen, ali pa se v opisu prepoznate kar sami?
Če je tako, ste se pravkar prepoznali v profilu umske presežnosti. In to nikakor ni nekakšno ’prekletstvo’. Ali vsaj ne bi smelo biti, saj velja, da je ravno nasprotno.
»Vaši možgani, ti možgani, ki preveč razmišljajo, so pravi zaklad. Njihova pretanjenost, kompleksnost in hitrost so nekaj fascinantnega. In močni so tako kot motor formule 1! Toda formula 1 ni običajno vozilo. Če jo bo neizkušeni voznik vozil po podeželskih cestah, se bo izkazala za krhko in nevarno. Da bi od sebe lahko dala največ, potrebuje izjemno dobrega voznika in primerno vozišče. Vse do zdaj so vas možgani vozili od ene luknje na cesti do druge. Zdaj pa morate vi prevzeti nadzor nad njimi,« v uvodu piše psihoterapevtka Petiticollin, nato pa opozori prav tiste bralce, ki jim je knjiga namenjena:
»Poznam ljudi z umsko presežnostjo, ki obožujejo preletavanje knjig malo počez. Na splošno je to zanje dovolj, da doživijo vzdušje zgodbe, in pogosto jim ni treba prebrati knjige do konca, saj že v snovi dojamejo samo tematiko. Prav zato vas želim posvariti: če se boste takoj posvetili zaključku te knjige, vam bo primanjkovalo preveč elementov, da bi lahko objektivno presodili vse možne rešitve. Zato vas vabim, da si preberete knjigo v celoti, ne da bi preskakovali poglavja, da se skozi besedilo sprehodite, ker je bilo zasnovano prav za vas. Vzemite si čas in spoznajte, da je vaša hiperobčutljivost popolnoma nevrološkega izvora, opazujte, kako se vaše misli bogatijo in brstijo, ter odkrijte, v čem je vaš um v resnici drugačen od drugih. Vaš idealizem je eden od markantnih vidikov vaše osebnosti.«
Priporočamo
Vsem s presežnim umom!
Ob knjigi Kako razmišljati manj se ne boste naučili izkoristiti le izjemne možnosti svojih možganov, kar se vam je prej zdelo nedosegljivo! Podučili se boste o celem kupu nadvse zanimivih sposobnosti, ki pritičejo presežnemu umu. Med njimi so tako fascinantni sindromi, kot je Kasandrin, pa tudi sposobnosti branja čustva in misli drugih ljudi ter celo mistične izkušnje.
In kar je najbolj pomembno: končno boste začutili olajšanje in zadihali, ko boste vendarle sprejeli sebe in svoj fantastični um.
