Tina Bončina o sindromu izgorelosti: Telo pritisne na zavoro in nas ustavi!

13. 10. 2019, 06:50 | Nataša Zupanc
Deli
Tina Bončina o sindromu izgorelosti: Telo pritisne na zavoro in nas ustavi! (foto: profimedia)
profimedia

Življenje teče. Na delu dajete vse od sebe, soljudem radi priskočite na pomoč, v življenju pa ste tudi sicer zelo aktivni. Polni ste načrtov in ljudje okoli vas se sprašujejo, od kje vam energija za vse to. Potem pa pride dan, ko se zazdi, da vajeti življenja niso več tako trdno zasidrane v vaših rokah. Naenkrat vas glava ne uboga več, od sedenja vas boli križ in ker ne znate reči ne, sproti pozabljate, kaj vse ste se dogovorili.

Ste se v opisu prepoznali?

Tina Bončina vam sporoča, da v tem še zdaleč niste sami.

»Če se v čem od opisanega prepoznate in če berete te vrstice, ste na izgorelost že pomislili ali pa že začutili utrujenost, ki seje niti s počitkom ne morete znebiti. Morda ste se v zanko izgorevanja že ujeli. Morda se bojite, da se vam bo to kmalu zgodilo, ali pa imate ob sebi nekoga, ki vanjo nezadržno drsi,« trdi Tina Bončina in dodaja: »Takoj naj povem, da je stanje popravljivo, ozdravljivo in da nihče ni obsojen na propad.«

Rešitev obstaja!

Avtorica aktualne knjižne izdaje na temo izgorelosti, za katero že lahko trdimo, da je ena najbolj informativnih doslej, je doktorica medicine in psihoterapevtka Tina Bončina. Svoj odličen priročnik začenja z naslednjimi besedami:

»V psihoterapevtsko obravnavo sem v zadnjih treh letih sprejela več ljudi z znaki izgorelosti, kot sem jih srečala v prvih desetih letih svoje zdravniške prakse. Marsikdo se je obrnil name, ker sem zdravnica, saj so imeli veliko pridruženih zdravstvenih težav in so iskali psihične vzroke zanje.«

Ozonske luknje naj bi v prihodnosti povsem izginile, tudi tista nad Antarktiko

Kombinacija znanja in izkušenj zaradi dela na Psihiatrični kliniki v Ljubljani je dr. Bončini koristila pri obravnavi prav takšnih klientov. Ker je iz javnega zdravstva izstopila ravno zaradi 'neslišanosti', pa je dobro razumela tudi, o kakšni ’gluhosti’ zdravstvenega sistema ji govorijo taisti ljudje: »Nerazumevanje zdravnikov, zavijanje z očmi, češ da gre za lenobo, zaničevalni pogledi in izjave v smislu: ’Vi potrebujete psihiatra!’ so bili pri mojih klientih dnevno na tapeti. Prav to povečano število ljudi, ki so se name obrnili s podobnimi težavami, me je gnalo v podrobnejše raziskovanje te tematike.«

Kot izkušeni zdravnici se Tini ni bilo težko zakopati v obstoječo literaturo, a je kmalu ugotovila, da je znanje razpršeno po številnih panogah. Medtem ko se je psihologija posvečala obravnavi načela zdravega delovnega mesta, so zdravniki dobro poznali posledice stresa po organskih sistemih. In medtem ko so se psihiatri pri svojem delu ukvarjali z blaženjem simptomov, so se psihoterapevti poglabljali pretežno v vzorce mišljenja in vedenja. Ko je nazadnje prišla še na sled številnim pričevanjem ljudi, zgovorne pa so bile tudi statistike o bolniških staležih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, se je odločila, da bo razdrobljena znanja zbrala v eno samo knjigo.

Nastala knjiga o sindromu izgorelosti, nje vzrokih in posledicah, dodala pa ji je tudi poglavja z nasveti za samopomoč in spregovorila o ključnih dejavnikih kvalitetnega življenja, ki bi nas znali ustaviti, še preden bi se nam zgodilo najhujše.

»Ali obstaja rešitev? Vedno,« je optimistična Tina Bončina. »Začnemo pri sebi, nadaljujemo v svojem mikrookolju in podpiramo spremembe v širši družbi.«

To je tudi največja odlika tokratne knjige o izgorelosti, ki se ne ustavi pri definiranju problema, temveč ponudi rešitve za že akutne situacije, bralstvo pa spodbudi tudi preventivnemu ukrepanju.

Dejstvo je, da v kolikor ne boste še pravi čas ukrepali sami, vas bo na koncu zagotovo ustavilo vaše lastne telo. Ker telo ne laže.

Glavoboli, bolečine v hrbtenici, avtoimunske bolezni, nenehne okužbe, težave s prebavili, nespečnost, nezbranost, beg v odvisnosti, panični napadi … vse to so opozorilne lučke, s katerimi nam telo sporoča, da se ženemo čez svoje meje in da svojih meja ne znamo ubraniti.

»Izgorelost izvorno povezujemo z delom, s službo. S tistim, s čimer služimo denar. Ko pa zbolite, izgorelost prežema celoten vsakdanjik. Nočete si takoj priznati, da vas je na kavč prilepil vaš odnos do dela. Saj vse zmorem, bilo je pač težko obdobje. Malo pridem k sebi, pa bo. Toda ta dan se vse bolj odmika. Počasi ugotovite, da bo treba nekaj spremeniti.«

Za več branja o tem, kaj je v življenju potrebno spremeniti, da bi se ognili stanju izgorelosti, si ob priliki v roke vzemite novo knjigo Tine Bončine, predstavitev novosti pa zaključujem z miti, ki jih je v knjigi razgalila tudi avtorica.

6 mitov o izgorelosti

1. Izgorelost je izgovor lenob!

»Tisti, ki ne želijo delati, bodo težko izgoreli, saj so običajno bolj lenobne in uživaške narave. Le tisti, ki so se preveč gnali, lahko izgorijo in imajo tudi temu primerne posledice,« je jasna Tina Bončina.

2. Izgorelost pomeni, da si šibek.

Ljudje, ki izgorijo, pogosto ne zaprosijo za pomoč, ko bi jo potrebovali. Po njihovem mnenju bi to pomenilo priznanje, da ne zmorejo vsega. Ker se jim delo kopiči, imajo nato še slabo vest, svojo stisko pa pričnejo skrivati pred drugimi in dvomiti v lastne sposobnosti. »... takšna logika je zgrešena, saj delitev dela ne pomeni šibkosti, temveč pametno in preudarno potezo, ki vodi do odličnih rezultatov,« pa dodaja avtorica.

3. Nujno je zamenjati službo in veliko tega spremeniti v življenju.

»Ni nujno zamenjati službe, treba pa je menjati način dela,« poudari Tina Bončina. »Poiščite, kaj je tisto, kar vas dela zadovoljne, in si službo ustrezno prilagodite. Zaposlitev menjamo v primeru toksičnega okolja ali vodstva.«

4. O izgorelosti je bolje molčati

»Molk je del vaše težave. Ker niste spregovorili o zadevah, ki vas težijo, in jih sproti reševali, ste ostali sami s svojimi stiskami. Morda se ne morete zaupati šefu, lahko pa se sodelavcu, partnerju, prijateljici … Ko na glas poveste, kaj doživljate, preprečite, da bi se v mislih začeli vrteti v krogu.«

5. Izgorelost se ozdravi s počitkom

Počitek prav zares je del zdravljenja. S počitkom telesu omogočimo, da si opomore. »Toda če ne spremenite odnosa do dela, do drugih ljudi in avtoritete, boste še naprej izpostavljeni istim stresorjem,« je odločna Tina Bončina.

6. Izgoreli so depresivci.

Izgorelost seveda lahko sproži tudi depresijo in zagotovo velja, da v takšnem stanju ne morete biti srečni, če naenkrat ne morete več izpolnjevati svojih ciljev in načrtov. Izgorelost pa je vendarle veliko več, saj sproži tudi številne druge zaplete, ki ste jih prej razmeroma dobro obvladovali, zdaj pa naenkrat ne gre več.

izgorelost

O knjigi

Tina Bončina: Izgorelost

»Če je moja dolžnost delati, je moja pravica živeti.« - Srečko Kosovel

IzgorelostNenehna sla po novem, hitrem, boljšem in delovne preobremenitve vas lahko priženejo do skrajnega roba moči.

To je stanje izgorelosti, ki jo imenujejo tudi kuga 21. stoletja. Gre za opozorilni klic telesa, ki vam sporoča, da se morate ustaviti.

»Popustiti je treba. Ne več držati vseh niti v svojih rokah, temveč delegirati, opazovati, počivati, dati prostor komu drugemu, uživati v sadovih svojega dela. Tako dobi življenje povsem novo razsežnost.«

Tina Bončina, avtorica priročnika Izgorelost – si upate delati drugače?, obravnava izgorelost z obilo znanja in tovrstnih izkušenj iz prakse. V prvem delu opiše stres, njegove sprožilce ter normalne reakcije telesa nanje, v drugem delu izgorelost samo, v zadnjem delu pa se osredotoči na zdravljenje in vrste terapij ter spremembo življenjskega sloga.

Novo na Metroplay: Dedek Mraz opozarja: "Starši, ne delite otrok na pridne in poredne!"