Anja Oman | 19. 12. 2019, 06:00
“Ne želiva, da komentirate, ali sva dobila dečka ali deklico”
Stavek, ki ste ga prebrali v naslovu tega prispevka, se vedno pogosteje znajde na sodobnih porodnih načrtih bolj liberalno razvitih držav. Vzgoja nevtralnega/odprtega/kreativnega spola in fluidnost spola sta pristopa, ki se ju poslužujejo starši, ki verjamejo, da je spol v resnici zgolj družbeni konstrukt oz. da je spol imaginarna formacija heteroseksualne družbe.
Starši, ki ne verjamejo v politiko spola, želijo svoje otroke zaščititi pred stereotipi tako, da njihovega biološkega spola preprosto ne razkrijejo. Ne pred družino in prijatelji, ne pred širšo družbo. Na svoje otroke ne želijo nikakor vplivati in jim želijo prepustiti odločitev o tem, s čim se bodo igrali, kako se bodo oblačili in kako se bodo obnašali.
To pomeni, da jim že ob rojstvu določijo spolno nevtralna imena (sezname teh imen lahko najdete tudi na spletu), da poskrbijo za nevtralno urejeno otroško sobico in da jim skozi odraščanje skrbno prisluhnejo v zvezi z oblačili in igračami, ki se popolnoma prilagajajo željam otroka.
"Spol ni nič drugega kot imaginarna formacija heteroseksualne družbe. Kategorija spola izvira iz biološkega spola, vendar ni biološka, temveč politična. Človeka, predvsem pa njegov položaj v družbi, ne določa biološki spol, temveč njegov politični in ekonomski položaj.” (Monique Wittig)
Nevtralna vzgoja, ki je sicer že dobila politično bolj primerna izraza vzgoja odprtega spola ali kreativna vzgoja spola, ni vzgoja tretjega spola. Starši, ki želijo otroka vzgajati odprto, želijo, da si otrok, ko je čas za to primeren, sam izbere spol in spolno usmeritev (ki ni nujno cisseksualna), ne glede na okolico in biološki spol.
Dokler se to ne zgodi (otrok naj bi se zavedel oz. izbral svoj spol med drugim in tretjim letom starosti), svoje otroke naslavljajo z množinskimi zaimki (v angleščini they) ali v besedišče uvedejo nove besede (primer: Švedska - hen namesto han (on) ali hon (ona)). Potrudijo se, da biološki spol ni naveden na rojstnem listu in v drugih dokumentih.
V Kanadi, ZDA in Angliji starši svoje nevtralne dojenčke ljubkovalno kličejo theyby (they baby). Skupnost takšnih staršev danes šteje nekaj sto parov.
Med seboj se podpirajo in si pomagajo z nasveti prek Facebook skupine in nekaj spletnih strani, na katerih so zbrali vse potrebne informacije za kakovostno vzgojo nevtralnega spola. Spletne strani vključujejo tudi obrazce s prošnjami o nevtralnosti spola za šole, vrtce in druge aktivnosti za otroke, v katerih bi lahko zahtevali opredelitev.
Starši, ki odpirajo vprašanje spola so pogosto zasmehovani in nerazumljeni, saj je binarnost spolov v ljudeh močno zasidrana, spraševanje o njej pa tabuizirano. Kljub mnogim raziskavam, ki dokazujejo, da odraščanje brez stereotipov vpliva pozitivno na otroka, se porajajo dvomi o odgovornosti takšne vzgoje.
Otroci za vzpostavljanje lastne identitete potrebujejo meje, izbiro, jasnost, res ne bi bilo dovolj, da se izogibamo stereotipom in otrokom pustimo, da si sami izberejo igrače in zanimanja, ne glede na spol? Moramo spol res popolnoma umakniti?
Biološki spol je spol, ki je osebi pripisan ob rojstvu, glede na anatomijo njenih genitalij, in ga določi zdravnik/ca. Biološki spol se nanaša na človekovo anatomijo, spolne organe, raven hormonov, spolnih žlez (gonad) in kromosomov ter deli ljudi na moški in ženski spol. Po klasični medicini sta torej normativna le dva spola, moški in ženski. Pogosto se uporablja kot argument za vzdrževanje sistema spolne binarnosti.
Družbeni spol je družbeni konstrukt, ki v naši kulturi deli ljudi na moške in ženske in jim s tem predpisuje določene stereotipne spolne vloge, spolne identitete in spolne izraze. Temeljil naj bi na biološkem spolu, ki je dalj časa veljal za ultimativno resnično in naravno utemeljitev binarnosti moškosti in ženskosti, vendar je povezava med biološkim spolom in družbenim spolom zapletena in en ne izhaja enoznačno iz drugega.
Binarnost spola oz. spolni binarizem je spolni sistem, ki ločuje osebe izključno na ženske ali moške. Binarnost spola je neločljivo povezana s konceptom biološkega spola, ki trdi, da se na osnovi anatomije, genitalij in kromosomov ljudi loči na biološke ženske in moške. V sistemu spolne binarnosti se biološkim ženskam pripisuje stereotipne ženske družbene spolne vloge, biološkim moškim pa moške. Binarnost spola ne dovoljuje/omogoča nikakršnega svobodnega izražanja spolne identitete ali spolnega izraza.
Spolna identiteta je posamezničino/kovo notranje in osebno doživljanje lastnega spola, ki lahko ustreza ali ne ustreza na zunaj razpoznavnim spolnim značilnostim. Če se spolna identiteta osebe ujema s spolom, ki ji je bil pripisan ob rojstvu, je oseba cisspolna.
Cisspolnost (cisgender) je spolna identiteta, pri kateri se spolna identiteta osebe ujema s spolno identiteto, ki je osebi bila določena glede na osnovo biološkega spola pripisanega ob rojstvu.
Transspolnost je spolna identiteta, ki presega binarnost cisspolnosti; transspolnost ne temelji na nujnosti ujemanja ob rojstvu pripisanega biološkega spola in osebne spolne identitete, temveč zajema vse spolne identitete, ki niso v skladu s cisnormativnostjo.
Aspolnost je spolna identiteta, kjer se oseba ne identificira z nobeno spolno identiteto oz. čuti popolno odsotnost lastne spolne identitete.
Kvirspolnost je spolna identiteta, ki vključuje vse spolne identitete, ki so zunaj cisnormativnih spolnih identitet. Kvirspolna oseba se lahko identificira kot ženska in moški hkrati, občasno kot ženska in občasno kot moški ali pa niti kot ženska niti kot moški. Kvirspolna identiteta lahko nakazuje tudi fluidnost spolne identitete ali pa spolne identitete, ki so skupek mnogih spolnih identitet.
Fluidnost spolne identitete označuje prehajanje med raznimi spolnimi identitetami.
Poleg spolne identitete prepuščajo starši otroku tudi odločitev o spolni usmerjenosti in dovoljujejo fluidnost spolne identitete. Otroku se torej nikoli ni potrebno dokončno opredeliti. Med najbolj znanimi fludinimi mladimi je Jaden Smith, sin Willa Smitha in Jade Pinkett Smith, igralec, reper in modna ikona, ki svojo prepoznavnost izkorišča za to, da bi vsak lahko bil to, kar si želi in si oblekel to, v čimer se počuti dobro. Njegova prizadevanja so podprle mnoge modne hiše in publikacije.
Med slavnimi starši, ki podpirajo in prakticirajo vzgojo odprtega spola so poleg zakoncev Smith še Kate Hudson, Adele in Angelina Jolie. V intervjujih v zvezi s svojo vzgojo odgovarjajo zelo podobno: "Vsak otrok je drugačen, veselim se izvedeti, kakšen bo moj, kaj in koga bo imel rad in za kakšno življenje se bo odločil."
Po mnenju strokovnjakinje Barbare Holcman, izp. ZDT, zakonske in družinske terapevtke, prinaša vzgoja nevtralnega spola nekaj prednosti, obenem pa tudi kar nekaj slabosti:
"Pristop vzgoje odprtega spola je v teoriji dober, ker izhaja iz predeterminiranosti, ki so je otroci deležni. Za večino otrok je ta predeterminiranost sicer v redu, za nekatere pa ne. Zaradi teh nekaj je prišlo do potrebe, da se malo sprosti pritisk na otroka glede biološkega spola. Danes je zadeva prišla tako daleč, da se je potrebno vprašati, kakšen je svet otroka, ko je res čisto prepuščen svoji lastni interpretaciji o sebi in svetu brez kakršnihkoli usmeritev.
Pri takšni vzgoji se tudi pozablja, da se vsi, tudi otroci, učimo o sebi po zgledu iz okolice. Torej fluidna in nevtralna vzgoja ne pomagata, če se mama obnaša kot tradicionalna ženska in oče kot tradicionalni moški. V resnici je takšen pristop samo drug konec enake palice kot vzgoja determinirana glede na biološki spol - gre za ekstrem, pri katerem se zopet poraja vprašanje: Koliko zmoremo prisluhniti otroku in se mu odzovemo? To je najpomembnejši element vzgoje za zdravega odraslega."
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
