Otroštvo na Facebooku

Nekateri starši redno objavljajo fotografije svojih otrok na Facebooku in Instagramu, medtem ko drugi temu odločno nasprotujejo. Psihoterapevtka dr. Veronika Podgoršek pravi, da ni enoznačnega odgovora na vprašanje, če je izpostavljanje otrok na družbenih omrežjih neodgovorno:

"To je predvsem odvisno od namena in vsebine objav. Splet je danes del našega življenja in če se mu izogneš, enostavno ne greš v korak s časom in z družbo. Ljudje se med seboj primerjamo, si pripadamo in internet je le še en kanal v to smer. Pravzaprav je danes med najmočnejšimi, če ne celo najmočnejši. Zato poudarjam, da je predvsem pomembna vsebina oziroma namen neke objave. Ob tem ne pozabimo, da tudi vrtci, šole, različni klubi, kjer otroci trenirajo, objavljajo fotografije otrok z namenom prikazovanja dela, dosežkov, udejstvovanj."

Podgorškova opozarja, da z izpostavljanjem otroka na družbenih omrežjih kršimo njegove pravice, če bi zaradi objav lahko bilo otroka sram, ali pa koristijo zgolj tistemu, ki objavo deli. Razlogov, zakaj starši objavljajo fotografije svojih otrok, je po njenem mnenju veliko.

"Med mnogimi pa je lahko vzrok tudi to, da je otrok na svojega starša ponosen in si sam želi, da se ga z njim poveže. Ali pa je lahko otroku všeč, če je starš ponosen na njegov uspeh in ga ovrednoti tudi tako, da ga objavi."

Priznana psihoterapevtka in avtorica knjižnih uspešnic je mama štirih otrok, ki jih zelo redko izpostavlja v javnosti. "V več kot desetih letih, odkar imam Facebookov profil, sem delila približno pet objav, v katerih se pojavi tudi moja družina, ker so del mene, jaz pa del njih. Seveda sem to naredila zelo diskretno. Najstarejšo hčerko sem objavila, ko je bila na mojem predavanju. Moji profili so namreč 99-odstotno poslovne narave."

Virtualnemu življenju se je v sodobni družbi skorajda nemogoče izogniti in zelo težko je otroke obvarovati pred digitalnim svetom, s čimer se strinja tudi dr. Veronika Podgoršek. "Otroci so rojeni v digitalni svet. In nedopustno jim je govoriti, kako je bilo, ko smo mi bili toliko stari … Danes je svet drugačen in zahteva drugačno sodelovanje. Svet ne bo šel nazaj, ampak gre naprej!

Če mladostnik nima dostopa do spleta, v bistvu nima dostopa do svojih vrstnikov. Namesto da otroke od tega vlečemo stran, jih raje učimo. Še vedno pa seveda najprej s svojim zgledom. Vsak posameznik bi se moral vprašati, kaj želi s svojo objavo sporočiti. Kakšen je njen namen? In, po čem si želiš, da si te ljudje zapomnijo!?"

Ena izmed slovenskih zvezdnic, ki ji je uspelo obvarovati zasebnost svojih otrok, je pevka Rebeka Dremelj. Svojih hčerk do danes ni pokazala v javnosti, fotografira ju izključno v hrbet. Za to se je odločila, ker jima želi dati možnost odločitve.

"Ni samoumevno, da če sem se jaz odločila za pot v šov biznisu in sem posledično prepoznavna medijska osebnost, da si bosta to želeli tudi moji hčerki. Zdi se mi prav, da jima dam možnost odločanja. Že tako ali tako vsi, ki ju poznajo, vedo, da sta moji hčerki. Zakaj bi to vedeli še tisti, ki ju ne poznajo."

Njeno mnenje o izpostavljanju otrok na družbenih omrežjih je povezano s tem, do kakšne mere to starši počnejo. "Če mama deli na svojem osebnem profilu slike svojih otrok med svojimi prijatelji, se mi to ne zdi nič spornega. Če je ta mama medijska osebnost in deli trenutke svojih otrok vsepovprek, pa se mi to zdi neodgovorno. Nikoli ne veš, kaj bo ta otrok postal v življenju. Morda bo predsednik. Kaj veš.

In dobro vem, kako krut je lahko medijski svet in da bodo novinarji našli slike določene osebe na kahli, v gatah, kako je oblečen v punčko, nosi kronico ... in s tem bodo človeka degradirali. Tudi sama bi se z največjim veseljem kdaj pohvalila s svojimi otroki pred vso Slovenijo, ker sta res obe zelo lepi in super punci. Ampak bom počakala, da še malo odrasteta in sami rečeta - mami, želim da me poznajo vsi."

Podobno razmišlja balerina Ana Klašnja, ki svojega sina ne izpostavlja na družbenih omrežjih. "Nesmiselno se mi zdi dobivati všečke z izpostavljanjem svojega otroka na spletu. Ne zdi se mi prav, da na račun otroka pridobivaš popularnost. Vendar se zavedam, da marsikdo razmišlja drugače. Razumem, da so nekateri starši izjemno navdušeni nad svojimi otroki, zato objavijo kakšno njihovo fotografijo, saj to izvira iz njihovega veselja in ponosa. Nasprotujem pa fotografiranju otrok z izdelki, ker menim, da je to izkoriščanje." Temu stališču pritrjuje tudi dr. Podgorškova:

"Seveda nekateri izkoriščajo otroke za samopromocijo. Za kaj pa drugega. Vse je samo promocija. Vprašanje je le, česa? Moraš pa imeti najprej kaj za pokazati. Če imaš kaj za pokazati ali povedati, boš to lahko tudi naredil, sicer pa boš sebe promoviral na račun drugih."

Strokovnjakinja za zdravo življenje in utemeljiteljica športne vadbe VIIT Alenka Košir meni, da je treba upoštevati kaj, koliko in na kakšen način določen starš objavlja na Facebooku:

"Moje mnenje o izpostavljanju otrok na družbenih omrežjih se bolj nagiba k temu, da se to ne počne. Ne zavedamo se, kaj bodo v prihodnosti prinesle takšne objave v slogu otrok na kahlici ali otrok, posnet v različnih čustvenih reakcijah. Po drugi strani se je z družbenimi mediji odprl drugačen in zelo oseben način komuniciranja.

Zelo je pomembno, da smo avtentični in iskreni. Torej, če imam jaz družino v moji komunikaciji s sledilci, ta del zelo težko "odrežem" ali se obnašam, kot da ne obstaja. Seveda pa moram misliti ob tem na otroka, kajti on je tisti, ki bo kasneje nosil posledice teh objav."

Koširjeva je družbena omrežja začela uporabljati kot podporo svojemu delu, da je večjo skupino vadečih obveščala o zadevah, ki se navezujejo na njeno poslovno dejavnost.

"V sedmih letih je moje udejstvovanje na družbenih omrežjih preraslo tudi v drugo poslovno dejavnost. Svojih otrok ne skrivam. Njihove fotografije občasno objavim, seveda z njihovim privoljenjem. Moji otroci so že toliko stari, da so oni moja cenzura in če rečejo, da ne želijo da objavim njihove slike, to seveda vedno upoštevam. Pri vseh objavah strogo pazim, da ne razkrijem preveč naše zasebnosti."

Igralka in voditeljica Ana Maria Mitić fotografij svojega otroka ne objavlja na družbenih omrežjih, ker se ji zdi to javno izpostavljanje in stvar posameznikove odločitve, tudi njegove osebne svobode.

"Že tako je nima, saj o njegovem življenju večinoma odločam jaz. Res mu ne bi naprtila še obveznosti poziranja, ki mu verjetno ne koristi, kvečemu bi fotografija lahko pristala na kakšni temačni strani interneta, za katero ne želim niti vedeti. Všečkov ne potrebujem za življenje ali posel, sploh pa jih ne mislim pridobivati s pomočjo dobro leto starega fantiča.

Hkrati pa ne obsojam mamic, ki se za objavo svojih otrok vendarle odločijo, saj se, priznam, naši mali škratje zelo simpatično spopadajo z vsakodnevnimi izzivi. Vseeno se mi zdi, da bi javno nastopanje morala biti Levova odločitev in zaenkrat še ni povedal, da bi se rad med uživanjem ob kosilu s svojimi petimi zobmi smejal še prek Facebooka."

Starši, ki objavljajo fotografije svojih otrok na spletu, navajajo različne razloge, zakaj to počnejo. Vlogerka Barbi Završnik pravi, da sta se s partnerjem po dolgem razmisleku odločila, da vendarle pokažeta svojo hčerko na družbenih omrežjih.

"Vseh razlogov ne bom naštevala, ker ne želim, da bi kdo dobil občutek, da želim koga v kaj prepričevati ali mu ponuditi možnost iskanja lukenj, zakaj sva se odločila narobe, rada pa bi predstavila najpomembnejši argument, zaradi katerega verjameva, da sva se odločila prav.

Zdi se mi, da je ta razlog zares pomemben in ga v 21. stoletju vsi zares zelo pozabljamo. To je naša osebna identiteta. Danes obraz niti naključno ni več glavna komponenta naše osebne identitete. Našo osebno identiteto danes predstavljajo naše zdravstvene informacije, lastnosti, strahovi, želje, stvari, ki jih imamo radi. Preveč se osredotočamo na obraze, ki res niso tako pomembni, kot prej naštete stvari.

Žalosti me, da pri razpravljanju o tej tematiki nikoli ne razmišljamo skupaj, ne iščemo pravih načinov, ampak je to debata za obsojanje, za iskanje tega, kdo ima prav in kdo ne. In spet, kdo je boljša in kdo slabša mati. Midva sva pri tej odločitvi izhajala predvsem iz sebe. Kaj bi si midva želela, če bi bila v njeni vlogi pred 25, 30 leti.

Vsi tisti, ki s prstom kažejo na nas v smislu, kako grozni starši smo, ker pokažemo obraz našega otroka na internetu, se naj raje vprašajo, kako se to razlikuje od tega, če po forumih delimo zdravstvene informacije svojih otrok, lokacije, kje se nahajajo in v katero šolo hodijo."

Anja Oman, ustanoviteljica portala in bloga Maminamaza.si ter mamica dveh otrok, priznava, da je tudi sama nekoč obsojala starše, ki delijo fotografije svojih otrok na družbenih omrežjih, vendar je spremenila svoje mnenje.

"Ko sem pred petimi leti začela pisati blog z namenom, da bi bodočim in mladim mamicam nudila izkušnje in informacije iz prve roke, sem tudi sama obsojala objavljanje otrok na spletu. Bila sem prepričana, da je to nevarno, da je neodgovorno, da to počnejo slabi starši. Potem sem virtualni svet spoznala malo bolje.

Kar se je v teh nekaj letih spremenilo, je to, da so družbeni mediji postali del našega vsakdanjega življenja. Z mamicami na spletu smo zgradile resnične vezi, moj blog je postal vedno bolj oseben in vedno bolj odprt. Ko sem se v nekem trenutku odločala, če je čas, da tudi sama objavim obraze svojih otrok, sem o tem ogromno razmišljala.

Vsi prej močno zasidrani argumenti, ki so govorili proti, niso zdržali vode, ko sem razmišljala o tem, da so otroci del realnega življenja, da jim družbenih omrežij ne bom mogla več skrivati in da so postala del vseh naših življenj. Meja med intimo in javnim življenjem je postala tanjša in odločila sem se, da jo bom nadzorovala, ne tabuizirala.

Razmišljala sem tako, da bolj ko bom to mejo znala obvladovati, lažje bom otroka s svojim zgledom naučila varne in odgovorne uporabe. Meje objavljanja imam zelo natančno postavljene. Zelo pazim, da več kot imena in obraza ne izdajam. Spoštujem zasebnost vseh drugih informacij svojih otrok. Pazim tudi, da ju s tem nikakor ne obremenjujem in ju učim, kaj je tisto, kar je za javnost in kaj ne."

Tudi Nina Držaj, avtorica bloga Z ljubeznijo, Mama in mamica treh otrok, se pri objavljanju njihovih fotografij na družbenih omrežjih drži nekaterih pravil:

"Družabna omrežja sem uporabljala že pred nastankom bloga in podjetja in že takrat sem na njih delila delčke iz svojega osebnega življenja, kamor spadajo tudi otroci. Ko sem začela pisati blog, sem si zato mislila, da, če je nekje na spletu že nekaj fotografij mojih otrok, potem bom pač tako nadaljevala. To sem jaz. To smo mi. Hkrati pa sem si postavila določene meje glede objav.

Ne objavljam recimo fotografij in zapisov, ki bi jih morda lahko spravili v neprijeten položaj, jih na kakršenkoli način prizadeli, recimo, da bi jih fotografirala v njihovih najbolj ranljivih trenutkih, ko so žalostni, jezni, jočejo ... Preveč intimne so, recimo, gole fotografije, na kahlici, stranišču itd. Če se moji otroci z objavo fotografij na katerikoli točki ne bodo strinjali, bom to seveda upoštevala. Moji kanali so tako ali tako usmerjeni predvsem v to, na kakšen način jaz doživljam materinstvo in na teme povezane s tem."