Pandemija, ki je zajela svet, prinaša v prvi vrsti zdravstveno krizo, a z njo posledično prihaja tista, ki nas bo prizadela v prav takšnem, če ne še večjem obsegu – gospodarska in socialna kriza.
Koronavirus je ustavil svet, preobremenil zdravstveni sistem, hkrati pa zamrznil številna druga delovna mesta. In čeprav so varnostni ukrepi ob pandemiji komaj dobro začeli veljati, se posledice ohromitve gospodarstva že kažejo v finančnih statistikah.
Na eni strani so tako vedno glasnejše stiske podjetij in ljudi, ki se bodo finančno težko prebili že skozi ta mesec, kaj šele skozi tiste, ki prihajajo. Medtem pa na drugi strani opazujemo človeško iznajdljivost, ki jo kažejo vizionarska podjetja, ki so se hitro odzvala na trenutni položaj. Ta so prilagodila svoje delo do te mere, da lahko še vedno poslujejo – predvsem na račun digitalizacije in brezkontaktnih poslovanj.
O tem, kako svoje finance prešteti v kriznih trenutkih in kako se – ko to preživimo – bolje pripraviti za naslednjo podobno (ne)pričakovano krizo, smo govorili z Ano Vezovišek iz butičnega svetovalnega podjetja s področja upravljanja osebnih financ Vezovišek in partnerji.
Koronavirus je ohromil svet, posledice pa se že kažejo tudi v gospodarstvu. Stroka predvideva, da utegne pandemija prinesti še hujše posledice, kot jih je prejšnja kriza, ne le za gospodarsko rast in delodajalce, ampak predvsem za delavce. Kateri so ključni in racionalni varčevalni ukrepi, ki jih moramo kot posamezniki za lastno finančno varnost ob tej napovedi uvesti ZDAJ?
Ja, res je. Prav neverjetno je videti, kako ranljiv je pravzaprav celoten svet. Trenutno se večinoma ukvarjamo z zdravstveno krizo, a prihaja še veliko večja – gospodarska in socialna. Čeprav marsikdo o tem (še) ne želi razmišljati, je zdaj res skrajni čas, da se s tem soočimo.
Kje začnemo? Na začetku, pri svoji finančni sliki. Kje smo bili nekaj mesecev nazaj – najmanj dva –, da vidimo, kakšni so naši nujni stroški, koliko potrebujemo, da lahko sploh plačamo vse položnice, koliko imamo vseh dolgov in na drugi strani morda, kje in koliko imamo privarčevanega denarja.
V našem prejšnjem intervjuju ste povedali, da je finančni stres svetovni problem, ne le težava Slovencev, da pa se kot potrošniška družba sploh še ne zavedamo potencialnega stresa, ki za nameček prihaja v obdobju, ko bo prišlo do nove finančne krize. Kot kaže, se ta pravkar razvija pred našimi očmi. Kje lahko v trenutnih okoliščinah zminimiziramo stroške, pa se tega morda sploh ne zavedamo?
Ljudje navadno v vsaki težki situaciji takoj vidimo slabe stvari. A bi bilo veliko bolje, če bi se osredotočili na to, kaj dobrega ta situacija prinaša s seboj. Vem, to ni lahko, pa vendar je nujno potrebno, v kolikor se želimo tudi psihično obdržati nad vodo.
Sem ravno pred dnevi razmišljala, da je zdaj ena glavnih skrbi, kako bomo šli čim manjkrat v trgovino in kupili resnično samo tisto, kar potrebujemo. Zdaj se organiziramo, načrtujemo jedilnik za najmanj en teden, si pripravimo nakupovalni listek in gremo le v eno trgovino. Torej počnemo vse tisto, kar sama svetujem že nekaj let, pa se jih tako malo tega uspe držati. Le zakaj bi se, ko pa tako radi nakupujemo še vse drugo, česar v resnici niti ne potrebujemo.
Zdaj smo prešli v fazo, da zadovoljujemo svoje potrebe in ne svojih želja. In to je dobro. Smo bili preprosto preveč vpeti v svet materializma.
Zdaj točno vidimo, kakšni so naši drugi stroški, kako je, ko kar naenkrat dva avtomobila, za katera po možnosti še vedno plačujemo zavarovanje in lizing, stojita doma in nam prinašata le stroške, ki niso majhni.
Zdaj bolj vidimo, kako je, ko nam trgajo obrok za telefon, ki se nam kar naenkrat zdi predrag. Obenem med pospravljanjem najdemo precej nepotrebne opreme, pohištva, ki jih lahko prodamo (ali podarimo in s tem osrečimo druge).
Lahko preverimo, katere mesečne članarine plačujemo in jih ne uporabljamo – predvsem tiste, ki nam omogočajo kakšen spletni dostop, ki ga ne uporabljamo – in jih ukinemo. Preverimo, katere pakete plačujemo (TV, internet) in jih optimiziramo.
Torej, narediti bi morali vse tisto, kar bi morali početi tudi sicer, ko ni nobene krize. Temu se namreč reče gospodarno ravnanje z denarjem.
Ste soustanoviteljica butičnega svetovalnega podjetja s področja upravljanja osebnih financ Vezovišek & Partnerji. S kakšnimi dilemami se ljudje najpogosteje obračajo na vas?
Na nas se obračajo z zelo različnimi vprašanji, saj znotraj podjetja delujemo strokovnjaki z različnih področij – osebni proračun, financiranje, investiranje, skrb za premoženje ... Glede na to, da smo prisotni že kar nekaj let, ljudje vedno pogosteje vedo, kaj si želijo in to so predvsem močni finančni temelji ter načrt za varno prihodnost.
Ta načrt vsebuje konkretne korake, ki jih mora posameznik/par narediti, da lahko sledi svojim zastavljenim ciljem, rešitve in skrb zanje, da preverjamo, kje na poti so. Najlažje je namreč nekomu prodati nek finančni produkt in ga prepričati, da je to ta rešitev, ki jo potrebuje. Veliko težje je ljudi voditi za roko skozi vsa obdobja življenja. Biti torej ob človeku, ko se npr. osamosvaja in potrebuje pomoč pri financiranju, želi poskrbeti za varnostno rezervo, se predčasno upokojiti, pomagati otrokom ... In pa biti ob njem, ko se sooča s težkimi preizkušnjami, kot so se pojavile v tem obdobju.
Stojite tudi za zelo svežo raziskavo o finančni starosti Slovencev. Kako nam kaže? Vas rezultati skrbijo, sploh glede na trenutne razmere?
Kaže nam skladno s pričakovanji. Trenutne razmere dokazujejo samo to, na kar opozarjam zadnjih osem let. Kako pomembno je imeti močne finančne temelje in živeti v okviru svojih zmožnosti. Nikakor si ne želim imeti prav, a žal tako je.
Marsikdo nam je v zadnjih tednih pisal, da so veseli, da so upoštevali naše usmeritve, da imajo likvidnostno vrečo in da je trenutno njihova največja skrb zdravje. A teh je veliko manj, kot tistih drugih … Si res ne predstavljam vseh tistih posameznikov/družin, ki so se komaj prebijali skozi mesec, so ali še bodo ostali brez prihodka, imajo kredite, večje število otrok in že sedaj živijo v nevzdržnih razmerah. Za njih bo potrebno najprej poskrbeti.
Vsi ostali pa se bomo morali iz te situacije najprej naučiti to, da so naša prva skrb varni finančni temelji in šele potem dobri avtomobili, stanovanje/hiša s 100-odstotnim financiranjem, dragi telefoni, številna oblačila dragih blagovnih znamk in ostali umetni standard, ki je za nas navadno previsok.
In ja, ne morem zdaj mimo ukrepa, ki je bil konec leta 2019 sprejet pri Banki Slovenije. Si predstavljate v tej situaciji več deset tistoč ljudi s krediti, ki so jih najeli kar tako? Malo za dopust, pa avto ... Jaz ne. In zdaj vidimo, da je res vse za nekaj dobro.
V precejšnjih finančnih težavah so se že te tedne znašli številni samostojni podjetniki, ki predstavljajo dobrih 10 odstotkov delovnega prebivalstva pri nas. Številni med njimi so ostali brez vsakega dohodka, medtem ko morajo vseeno poravnati mesečne prispevke državi in morebitne najemnine ter druge stroške. Posledično po podatkih Ajpesa v zadnjem tednu s. p. zapira po več kot sto posameznikov na dan. Kaj je za njihov obstoj ključno v naslednjih tednih ali mesecih?
Glede na to, da tudi sama spadam mednje, bi jim svetovala vse tisto, kar počnemo tudi mi v ekipi. Tudi mi spadamo med tiste, ki smo bili do danes odvisni od t. i. svetovanja ena/ena, plačujemo najemnino in druge stroške, imamo zaposlene. No, pa ne samo to. Sodelavci se morajo poleg vsega ukvarjati še s padci na finančnih trgih …
Kaj je ključno za obstoj? V prvi vrsti poiskati način, kako delati s strankami in se temu prilagoditi.
Mi se na primer poslužujemo online tehnologije. Se seznaniti z vsemi ukrepi do potankosti in sprejeti tiste, ki bodo za nas najbolj primerni. Če sami tega ne znamo, potem se obrnemo na tiste, ki to obvladajo, na primer računovodje.
Nikakor ne smemo sprejemati odočitev prehitro, nekateri so jih v tej paniki že. Ostati moramo mirni, to je ključno. Organizirati se moramo, kot bi delovali v svojem prvotnem delovnem okolju, imeti urnik, organizirati sestanke, organizirati zaposlene in spremljati dogajanje.
Le na ta način bomo videli, v katero smer moramo obrniti svoja jadra. Na dano situacijo glejmo kot na odlično priložnost za kreiranje novih storitev/produktov in testiranje. Za to si podjetniki navadno namreč ne vzamemo časa, ker imamo preveč drugih vsakdanjih obveznosti.
Poleg tega v krizi ljudje najdemo največ rešitev, ker smo v to primorani.
Je za napovedi, v kako globoko krizo bomo zapadli in kako se bo ta odražala, še prezgodaj?
Ja, zaenkrat je gotovo še prezgodaj. Še posebej, ko ne vemo, koliko časa bo stanje »zamrznjeno«, niti nismo seznanjeni z vsemi ukrepi, ki jih pripravlja vlada, niti nimamo podatkov, koliko sredstev bo potrebnih za sanacijo.
Je za tiste, ki imajo dovolj veliko finančno rezervo, ki zgolj stoji na računu, to tudi ugodna priložnost za investicije?
V vsaki krizi se za nekatere pojavi tudi priložnost. A pozor! Najprej moramo vedeti, kako velika mora biti naša likvidnostna vreča, da bomo vedeli, koliko sredstev lahko preusmerimo v naložbeno. Tukaj pa brez načrta tega nikakor ne priporočamo.
Mi moramo vedeti, kakšni so v prvi vrsti naši temelji, ali so ti dovolj trdni in potem, kakšna tveganja si sploh lahko privoščimo glede na cilje, ki jih imamo. Ja, cilji so zelo pomembni, tako kot na drugi strani naše pretekle izkušnje z investiranjem.
Sama si ne predstavljam npr. 70-letnega gospoda, ki bi investiral, pri čemer je bil vse življenje pripravljen »le« vezati denar na banki v obliki depozita. Obenem moramo biti pozorni na t. i. »vojne dobičkarje«, ki bodo v tej situaciji našli edinstvene priložnosti za nas, a je njihov glavni namen v resnici ta višek sredstev speljati v čisto napačne struge. Takšne, v katerih bomo ostali brez vsega.
A, da ne bomo tako negativni. Za tiste, ki jim je to področje blizu in so vajeni investiranja, so vajeni nihanja na finančnih trgih in imajo ustrezen portfelj, pa je to vsekakor velika priložnost.
Kaj se lahko iz trenutne situacije naučimo, da bomo ob prihodnjih kriznih okoliđčinah, ki bodo zahtevale finančno rezervo, bolj pripravljeni?
Če se bomo naučili že to, da smo ranljivi in da nepredvidene »finančne bombe« še kako prehitro pridejo, bo veliko.
Naučiti se morajo predvsem tisti, ki so do danes razmišljali na način: »Enkrat živim, zakaj bi danes o tem razmišljal.« Ali pa: »Če bom o tem razmišljal, se mi bo gotovo kaj zgodilo …« No, zdaj vidimo, zakaj je potrebno o tem razmišljati vnaprej. Ker se nam v življenju lahko zgodijo stvari, na katere ne bi nikoli pomislili, so nam neznane in nam lahko pustijo hude posledice. To je odgovornost – do nas samih in naših bližnjih.
PREBERITE ŠE: Ana in Mitja Vezovišek: Finančni stres je svetovni problem! Toda Slovenci … ALI Delo na domu: prednosti, slabosti in dejstva, zakaj je to prihodnost številnih karier
