Kritika sodobnih mam

Od trenutka, ko danes ženska izve za plusek, oziroma še preden zares izve, je v družbi podvržena neki kritiki. Ali je prestara, premlada, predebela, presuha, se preveč ali premalo giblje in preveč ali premalo zdravo je. Pa tudi s partnerjem dela veliko napak. Pa v službi preveč dela. In premalo počiva. 

Ko razširi veselo novico, se dobronamerni posamezniki ne zadržujejo pri svetovanju, kako in kaj mora nosečnica početi, da se bo njen otrok normalno razvil. Nevarnosti prežijo vsepovsod, preobilica informacij pa takoj za njimi. Kaj vse se lahko zgodi in kaj vse se mora in česa vsega se ne sme. Neskončno, pogostokrat izključujočih se pravil.

Zmedena ženska, ki ji že tako nagajajo hormoni, se v tistem trenutku odloči, katero pot bo ubrala. Nekateri jo podprejo, nemalo se jih nad njenimi odločitvami zmrduje: "Vse boš jedla?" "Pršuta ne boš, ah daj no, še vsi smo preživeli!" "Vadba za nosečnice je super, saj nisi bolna!" "Ne premikaj se, zdaj moraš počivati!" 

Porod je nov mejnik, ki v družbi odloča, kako dobra mamica bo naša sodobna mamica. Bo vsem danes dostopnim protibolečinskim sredstvom navkljub rodila "naravno"? Bo tako močna? Ali se bo predala in vzela, kar je na voljo? Bo kljub bolečinam in poporodnemu obdobju ostala nasmejana in srečna za svoj čudež? Se je veliko zredila? Bo kmalu začela delati na sebi? In: "Kaj, ne pusti obiskov? Pa joj, saj nismo kužni, no!" 

Sodobna mamica, ali dojiš? Nič hudega, če ne moreš, si pač šibka. Malo slaba, ker se nisi še malo potrudila. "Premalo mleka ne obstaja!" Sodobna mamica, ali spiš s svojim dojenčkom? Ali uporabljaš eko plenice? Jekleno stekleničko, eko bodije, gnezdece, nosilko? Otrok spi, je, se plazi, obrača, hodi? 

Tam nekje do uvajanja v vrtec je sodobna mamica slišala že vse možne kritike na svoj račun. Njen otrok je bil primerjan po dolgem in počez. Zaradi svoje neskončne ljubezni do otroka, ki predstavlja ves njen svet, je razvila zaščitniško držo.

Vajena komentarjev, vajena kritik, obsojanj in natolcevanj, se je skupaj z otrokom zavila v mehurček. Ščiti ga ona sama. Oh, kako se počuti samo v tem njenem mehurčku. Je kriva, ker se želi v sodobnem svetu znajti po najboljših močeh? 

Ko sodobna mama otroka pospremi v šolo, se nanjo zgrne dodatna teža. Primerjanje na vrtčevski ravni je bil samo uvod v to, kar jo čaka tukaj. Prvi test, če je svoje delo dobro opravila. Otrok ne zna tega in tega, ni lepo vzgojen, preveč je na elektronskih napravah, ne posluša, ne ... Ni! Bolj se mora potruditi.

A zelo je težko. Služba, partner, otroci, dom in ona sama. Se delo sploh kdaj konča? Si lahko za trenutek oddahne? Ji lahko kdo pove, da ni treba, da je popolna? Ji lahko kdo pove, da niti slučajno ni sama? Ji lahko kdo pove, da ji bomo vsi pomagali? Da so vsi otroci naši in da naj ne skrbi? Da ni ogrožena? Da je dobra mama? 

Ko sem, namenjena napisati kritiko vsem sodobnim mamam, srečala eno tako mamo in z njo spregovorila nekaj besed, sem se odločila, da ji bom povedala jaz.

Res je, vse zgoraj našteto so problemi sodobne vzgoje in o vsakem posebej bi morali pisati, si pomagati in se podpreti. A ne na sodoben, uničevalen, kritičen način! 

Draga sodobna mama, čudovita si! Vem, da vse, kar delaš, delaš v najboljši veri, globoko iz srca. Trudiš se in upaš, da bo vse v redu. Trudiš se biti prisotna, podporna, sočutna, dobra. In že s tem, ko se vsak dan posebej trudiš, kažeš, da si dobra mama! Tudi, če kdaj kaj zgrešiš. Nisi edina in obljubim, da ne bomo več prežali na vse tvoje napake! Sprosti se, zadihaj. Dobro ti gre! Tvoj otrok je lahko presrečen, da te ima! Oh, kako je srečen! In kako te ima rad! 

Spusti prežo, ozri se po razumevajočem pogledu. Vidim te. Čutim te. Razumem te. 

Preveč je kritik, premalo je podpore. A to lahko spremenimo le me same. Sodobne mame smo kot vse mame v zgodovini človeštva predvsem in samo mame. Ljubeče in skrbne. Za svoje otroke bi naredile vse in to delamo tako, kot znamo. Ne zavijajmo se v svoje mehurčke, saj s tem ne delamo nič dobrega našim otrokom. Odprimo se, zaupajmo, pogovarjajmo se. Sodobne mame smo super mame! Samo pustimo si! 

Novo na Metroplay: "Zgodovine se moramo zavedati, da ne ponavljamo istih napak. Moramo pa jo zagotovo preseči" | Matej Grah