V prazničnih dnevih, ko smo obdani z vsemi mogočimi oglasnimi sporočili, vsiljenim občutkom, kako idilično bi morali praznovati in koliko daril nakupiti, da bo dovolj, je pravi izziv, kako se upočasniti v reki brezglavega hitenja.
Da bi lažje ohranili svoj notranji mir, moramo svojo pozornost zavestno usmeriti stran od dobro premišljenih motilcev, kopičenja materialnih stvari ter umetnega blišča, ki nas s svojo lažno svetlobo odvračajo od tistega, kar globoko v srcu resnično čutimo, da je pomembno.
Vrednost našega življenja se skriva prav tam, najdragocenejših daril namreč ni moč kupiti.
Čutijo se kot bogastvo, ki ga nosimo v svoji biti.
Pogosto gre za majhne stvari, dogodke, ljudi ali geste, ki v sebi nosijo zdravilno moč. Lahko gre za prisrčen pogled, ljubeč objem ali topel nasmeh, za pomoč, ki jo dobimo od naših bližnjih ali popolnih neznancev, kadar ne zmoremo sami. Lahko gre za majhno darilo, v katerem se skrivajo biseri premišljenosti, skrbnosti in podarjenosti iz srca. Vse to plemeniti naše življenje in čeprav se tega bogastva ne da otipati, je še kako resnično.
Prava vrednost naših življenj se ne napaja iz umetnega blišča, materialnih stvari ali površinskih odnosov, ki ne preživijo sapice pristnosti in iskrenosti. Napaja se iz občutkov ljubezni, povezanosti in sočutja, ki krožijo med vsemi nami. Ko začutimo to neotiplivo bogastvo v srcu, se v nas naravno prebudi hvaležnost.
Hvaležnost je pozitivno čustvo oz. čustveno stanje. Nekateri jo opisujejo kot osebnostno vrlino, v najglobljem smislu pa gre za življenjsko usmerjenost, ki nam lahko kot svetilnik kaže, kaj je za nas resnično pomembno in dragoceno. Z njo lažje usmerjamo pozornost k tistim stvarem, ljudem ali dogodkom, ki v naše življenje vnašajo pozitivnost.
Hvaležnost se lahko zgodi sama od sebe, še globlje, dlje časa in pogosteje pa jo bomo čutili, kadar bomo zavestno prepoznavali stvari, dogodke in ljudi, za katere smo lahko v življenju hvaležni. Hvaležnost je mišica, ki jo lahko treniramo in oblikujemo po lastni volji.
Naštejmo le nekaj koristi, zaradi katerih je dobro krepiti našo čustveno mišico hvaležnosti: ljudje, ki pogosto doživljajo hvaležnost, lažje prenašajo stres, imajo boljši imunski sistem, nižji krvni pritisk ter lažje okrevajo po težkih izkušnjah in boleznih. Svoje življenje ocenjujejo kot bolj smiselno, vrednotijo ga pozitivno, so bolj zadovoljni, optimistični, lažje sklepajo nova prijateljstva ter doživljajo globljo povezanost s svojimi bližnjimi.
Tudi povsem nove, nepoznane ljudi vrednotijo bolj pozitivno, dokazano so na akademskem področju uspešnejši, ponoči pa bolje spijo. So manj depresivni, tesnobni, agresivni in maščevalni. Kadar čutimo hvaležnost, dobimo lesk v očeh, lica se nam dvignejo in obraz nam razsvetli nasmeh.
Hvaležnost prinaša veliko koristi. Zakaj potem nekateri ljudje lahko dihajo hvaležnost, medtem ko jo drugi redkokdaj začutijo, in tudi ko jo, to težko pokažejo? Skrivnost se skriva k posameznikovi sposobnosti izražanja čustev.
Ljudje, ki težko pokažejo svoja čustva, četudi jih globoko v sebi lahko doživljajo, bodo izkušali manj hvaležnosti. Logika je enostavna: če oseba ni nagnjena k izražanju čustev ali pa jih znotraj sebe slabo prepoznava, tudi hvaležnosti ne bo izražala pogosto. Ker je to vzajemen proces, ki krepi prijetne občutke tako pri tistemu, ki daje, kot pri tistemu, ki prejema, se pojavijo zastoji.
Neizražanje hvaležnosti ošibi željo po ponovnem obdarovanju pri osebi, ki daje. Kadar slednji nima občutka, da je njegovo darilo, pomoč ali gesta lepo sprejeta, se zmanjša možnost, da se bo drugič spet tako vedel. Oseba, ki težko izraža hvaležnost ljudem okoli sebe, si tako sama zmanjšuje možnost prijetnih izkušenj v prihodnosti.
Povedano drugače: hvaležnost je ciklična, kot bi z eno svečko prižigali še druge svečke. Kadar je hvaležnost prepoznana in izražena, želi oseba, ki daje, dajati še več, oseba, ki prejema, pa prejeto darilo povrniti nazaj tej osebi ali kateremu drugemu človeku.
Hvaležnost tako prehaja od posameznika na skupnost ali iz skupnosti na posameznika. Ker krepi socialne interakcije, je izrazitega pomena v medsebojnih odnosih.
Ni vseeno, kako okrepljeno imamo sposobnost izražanja svojih čustev, saj si s tem dobesedno kreiramo svoj pogled nase, na odnose, druge ljudi in svet.
Zato se za hip ustavimo in se vprašajmo, za kaj vse smo lahko hvaležni? Naštejmo 10 stvari, zaradi katerih smo lahko hvaležni. Takoj zdaj, ne bo nam vzelo veliko časa.
Naštejmo jih v mislih ali jih popišimo, karkoli, le da obrnemo pozornost nanje. Zaslužijo si, da jih prepoznamo. Brez tega nam ne morejo polepšati življenja.
Ste za katero obdobje v svojem življenju še posebej hvaležni? Zakaj? Kaj vas je naučilo?
Kateri so tisti ljudje, ki vas obdajajo in za katere ste hvaležni, da so ob vas? Zahvalite se jim v mislih, pošljite jim ljubezen, ki kipi v vaših srcih.
Začutimo hvaležnost.
Bogato srce v sebi vedno nosi hvaležnost.
Novo na Metroplay: Juš Milčinski o vodenju Malih sivih celic in kakšen mora biti avtor humorističnih vsebin
