Charles Eisenstein: "Denar mora spet postati magični talisman, ki povezuje darove in potrebe"

Leta 1906 je bil denarni sistem precej drugačen od tega, ki ga poznamo danes. Večina valut je bila zavarovana z zlatom, kredit pa ni bil niti približno tako razmahnjen, kar si v svetu, v katerega smo bili rojeni, le stežka predstavljamo, tako kot si le težko predstavljamo, da bi denarni sistem (ki danes praktično sloni na kreditu kot nadomestku denarja, s katerim podjetja izvajajo transakcije brez valute) lahko bil tudi drugačen. Zelo drugačen.

Lokalne valute v praksi

"Leta 1931 se je upravljalec nemškega rudnika odločil odpreti svoj zaprti rudnik tako, da je svojim delavcem plačal z valuto wara. Ker se je tudi strinjal, da bo zasilni denar zamenjal za premog, ki so ga lahko vsi uporabili, so se lokalni trgovci in veletrgovci pustili pregovoriti v to. Rudarsko mesto je zacvetelo in v enem letu je približno tisoč trgovin po vsej Nemčiji sprejemalo valuto wara, banke pa so začele v njej sprejemati depozite," v knjigi Sveta ekonomija piše Charles Eisenstein, priljubljen predavatelj in avtor več knjižnih uspešnic.

Ker se je nova valuta v praksi odlično prijela, je nanjo postala pozorna tudi nemška vlada in poskusila waro prek sodišča razglasiti za nezakonito. Ko ji to ni uspelo, jo je preprosto prepovedala z odlokom.

A zgodba o valuti wara se tu ne konča, saj je leto kasneje po njenem vzoru izdalo svoj lastni kolkovani zasilni denar tudi gospodarsko šibko mesto Worgl v Avstriji. Valuta je v vseh pogledih postala gromozanski uspeh.

"Tlakovali so ceste, gradili so mostove in plačali so neplačane davke. Stopnja brezposebnosti je trmo padla in gospodarstvo je cvetelo, kar je pritegnilo pozornost bližnjih mest. Župani in uradniki z vsega sveta so začeli obiskovati Worgl, dokler ni centralna vlada, tako kot v Nemčiji, ukinila valuto mesta Worgl, ki je potem spet zdrsnilo v gospodarsko krizo."

Za izjemen uspeh obeh valut je najverjetneje zaslužna nizka ležarina. Obe valuti sta sodeč po opisih iz tistega časa hitro krožili. Je pa težko dokazati, ali so oživitveni učinki resnično izhajali iz ležarine ali pa je šlo za posledico večje količine denarja v obtoku ter usmerjanje v lokalno gospodarstvo zaradi lokalne narave valute.

Kakor koli že, približno takrat se je pojavila še ena valuta, ki se uporablja še danes.

"... to je valuta WIR v Švici. Valuto izdaja zadružna banka, zavarovana pa je zgolj z vzajemnim soglasjem njenih članov, da jo sprejmejo za plačilo. Valuta, ki so jo utemeljili pripadniki Gesellovih teorij, je prvotno vključevala plačilo ležarine, ki pa so jo ukinili v obdobju visoke rasti po drugi svetovni vojni."

Podobne poskuse ’zasilnih valut’ so v tridesetih letih prejšnjega stoletja vznikale tudi v ZDA, le da z mešanimi rezultati.

Kaj nam opisani primeri iz preteklosti lahko povedo o svetu denarja, kot ga poznamo danes? Najmanj to, da v resnici nič ni ’zapisano v kamen’, pa tudi to, da soočeni s cikli gospodarskih zlomov, nedavno celo globalne gospodarske krize, na kreditu temelječ denarni sistem za večino ljudi ni optimalen.

Vrniti denarju izvorni pomen

Da je z mislijo na prihodnost mogoče tudi drugače, takole razmišlja Eisenstein: "Ob vseh tehničnih podrobnostih glede denarja in financ ne smemo pozabiti na srčiko tega, k čemur stremimo: obuditi pravi namen denarja kot povezovalca darov in potreb ter kot magičnega talismana, ki usklajuje človeško ustvarjalnost in jo usmerja v skupni cilj. Nenavadno se zdi reči, da je denar ključen del bolj čudovitega sveta, za katerega v srcu vem, da je mogoče, ker se mi je denar kot očiten vzrok vsesplošnega uničenja in zla dolgo gnusil. Toda naš odpor do denarja temlji na tem, kaj je denar bil in kar je, ne pa na tem, kaj bi lahko bil."

Eisenstein v knjigi dovolj nazorno in poljudno, da ga lahko razume tudi slehernik, že pred tem razloži vse o tem, kako se trenutni družbeni dogovor o ustvarjanju denarja glasi ’Denar izdaj le tistim, ki ga bodo zaslužili še več’, kar nas je pahnilo v sodelovanje v širitvi sfere blaga in storitev.

Kako v nasprotju je to z intuicijo, nato ponazori z naslednjim primerom. "Predstavljajte si, da greste v banko in rečete: ’Želim si sposoditi denar za svoj posel. Tole je moj poslovni načrt. Poglejte, če mi posodite 1.000.000 dolarjev, bom v štirih letih zaslužila 900.000 dolarjev. Torej, če mi lahko posodite 1.000.000 USD po negativnih obrestih, vam bo po obrokih v štirih letih vrnila 900.000 dolarjev."

Medtem ko bi slehernik odkimaval z glavo, so v banki navdušeni. A zakaj? »Če banka teh 1.000.000 dolarjev obdrži v obliki gotovine, bodo še hitrej eizgubili vrednost, recimo sedem odstotkov, zato ji bo v štirih letih ostalo le približno 740.000 dolarjev. V korist banke je odobriti opisano posojilo.«

Na taisti dinamiki propadajoče valute je utemeljen sodobni svet in zaradi takšne ’logike’ smo praktično na kocko postavili usodo človeštva na planetu, ki je oropan tako naravnih bogastev kot biodiverzitete.

Je sploh mogoče drugače? Eisenstein trdi, da je. O tem piše v svoji najbolj aktualni, analistični in srčni knjigi Sveta ekonomija, ki jo zaključi z naslednjim zapisom.

"V času ene ali dveh bodočih generacij bomo znova pogozdili grške otoke, ki so bili pred več kot dva tisoč leti posekani do golega. Saharsko puščavo bomo znova obudili v obgato travnato ravnico, kot je bila nekoč. Zapori ne boo več obstajali in nasilje bo redkost. Delo se bo vrtelo okoli ’Kako lahko najbolje predam svoje darove?’, ne pa okoli ’Kako lahko zaslužim za preživetje?’. Prečkanje državne meje bo izkušnja dobrodošlice, ne pa preiskave. Rudniki in kamnolomi bodo še komaj obstajali, saj bomo znova uporabili ogromne količine nakopičenih materialov iz indrustrijske dobe. Živeli bomo v domovih, ki bodo podaljšek nas samih, jedli bomo hrano, ki jo bodo vzgojili ljudje, ki nas poznajo, in uporabljali stvari, ki bodo poln izraz talentov njihovih ustvarjalcev. Živeli bomo v izobilju intimnosti in skupnosti, ki se danes pojavlja le v sledovih in v obstoj katerega smo prepričani zaradi hrepenenja v svojih srcih. In večino časa bodo najglasnejših glasovi, ki jih bomo slišali, zvoki narave in otroškega smeha."

Se sliši kot fantaziranje? Da se prepričate, da temu ni tako, priporočamo v branje.

Sveta ekonomija

Knjiga Sveta ekonomija oriše zgodovino denarja od starodavnih darilnih ekonomij do sodobnega kapitalizma in ob tem razkriva, kako je denarni sistem prispeval k odtujenosti, tekmovalnosti in pomanjkanju ter pripeljal do uničenja skupnosti in neskončne rasti. Danes so ti trendi dosegli svojo skrajno točko, a na ruševinah njihovega zloma se nam odpira priložnost za prehod v bolj povezan, ekološki in trajnostni način bivanja.

Knjiga, ki ji pravijo tudi Ustava za novo zemljo, govori o tem, kako se lahko denarni sistem spremeni, da bi udejanjil ta prehod, in kako se lahko spremenimo z njim. Kot široko integrirana sinteza teorije, politike in prakse Sveta ekonomija raziskuje avantgardne koncepte nove ekonomije, vključno z valutami z negativnimi obrestmi, lokalnimi valutami, ekonomijo daril in obnovo skupnih dobrin.

Preberite tudi:

• Charles Eisenstein o opustitvi diet in dogem o hrani: "Vaše telo vam pove, kaj si želi"
• Težava je, da smo predolgo verjeli v zgodbo o ločenosti (Charles Eisenstein o nuji nove zgodbe)

Novo na Metroplay: "Vsak od nas kdaj pogleda oglase, tudi sam jih. Vedno sem zgrožen nad cenami" | Simon Maljevac