Delodajalci lahko skrajšan delovnik po strokovno usklajenem stališču razporedijo neenakomerno

Kot so v objavi na spletnih straneh vlade spomnili na ministrstvu za delo, je subvencioniranje skrajšanega delovnika v epidemiji covida-19 prizadetim delodajalcem omogočil tretji protikoronski zakon, ki je v veljavi od 31. maja.

Delodajalec po njihovih navedbah delavca na skrajšani delovnik napoti s pisno odredbo, v kateri določi obseg skrajšanega dela, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa, čas trajanja skrajšanega delovnika, razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa, čas trajanja odmora med delom, višino povračila stroškov v zvezi z delom, možnost in način poziva delavcu, da delo vnovič opravlja s polnim delovnim časom ter višino nadomestila plače.

Čas skrajšanega delovnika je določen v tedenskem obsegu, "zato je z odredbo na ravni enega tedna delo lahko odrejeno tudi na nek način neenakomerno", so pojasnili na ministrstvu. Delodajalec tako lahko odredi manj delovnih dni in več ur, ali pa te porazdeli različno glede na dneve, torej drugače, kot je delavec delal pred odredbo. A takšne razporeditve ne moremo šteti kot neenakomerne, so pojasnili na ministrstvu.

Subvencija

Glede na to, da se subvencija za skrajšan delovnik delodajalcu izplačuje mesečno oziroma za pretekli mesec, pa je tedenski obseg zagotovljenega dela za konkretnega delavca s pisno odredbo lahko razporejen tudi neenakomerno, in sicer na način, da se izravna v obdobju meseca, za katerega delodajalec uveljavlja subvencijo.

Delavec tako opravlja delo na način, kot je določen v pisni odredbi, če bi delodajalec delovni čas želel neenakomerno razporediti ali prerazporediti drugače, kot je zapisano v odredbi, pa bi moral delavca bodisi pozvati nazaj na delo s polnim delovnim časom bodisi določiti novo odredbo.

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj