Jana Pristovšek: »Duša drugi duši ne želi nič slabega.«

»Ljudje smo več kot samo telo. Duša je tisto, kar nas dela drugačne, v duši so vsa vedenja o našem potovanju na Zemlji, duša je naš vodnik, ki nam sporoča, kaj je dobro za nas in druge. Duša drugi duši ne želi nič slabega.«

Prav takšni so otroci. Čiste duše.

Dokler se ne pojavita um in ego, ki razlagata, zahtevata in nas ločujeta od srca.

Notranji razcep

Prve težave nastanejo, ko odrasli, ujeti v lastnih strahovih, niso sposobni otrokom pomagati, da bi ti znali uskladiti um, srce in dušo. »Vodi jih strah. Strah je potem vodilo njihovega delovanja. Ne zaupajo več, ne premislijo o tem, kako dati otroku najprimernejše sporočilo, ampak delujejo na podlagi tega, da utišajo in potolažijo strah v njih. Zato smo starši lahko preveč ali premalo skrbni, preveč strogi ali premalo odločni, pretiravamo z nadzorom ali samo zamahnemo z roko, utrujeni, obupani, upamo, da bodo otroci zrasli in bo potem vse v redu.«

Žal kar tako potem seveda ni ’vse v redu’. In bi tudi težko bilo, saj so se do odraslosti otroci naposlušali sporočil, da si ne zaslužijo zaupanja, da brez njih ne zmorejo in da niso dovolj sposobni, medtem ko jih na drugi strani v stisko spravljajo zahteve po odličnih ocenah v šoli, najboljših rezultatih v šolskih , obšolskih, športnih in umetniških dejavnostih.

Medtem pa otroku njegova duša neprestano sporoča, da nekaj ni v redu.

»... da fizično nasilje, čustveno izsiljevanje ali celo spolna zloraba niso v redu, da se mu dogaja krivica, da si tega ne zasluži, da ni odgovoren za srečo ali nesrečo drugih, da mu ni treba sprejemati odvečne energije odraslih samo zato, ker je šibkejši. Duša se upira, a otrok se ne more upreti. Otrok je otrok, ni pomanjšani odrasel, otrok potrebuje odrasle, da lahko preživi.«

Sčasoma postane negotov in nezaupljiv.

Ko odraste je že tako odcepljen, da ne ve več, kdo je in kolikšna je njegova vrednost.

»Vlogo duše je prevzela okolica. Okolica določa njegovo vrednost, zato želi ugajati ljudem, slabo se počuti, če komu kaj odkloni, zato se raje v sebi jezi nase, kot da bi izrekel besedo NE. Okolica postane tako pomembna, da raje prizadene ljudi, ki ga imajo radi, kot da bi razočaral znance ali celo neznance.«

Ko odraste, postne takšen, kot smo vsi.

Ne obvladuje in se boji lastnih čustev, zato večin potlači ali pa pred njimi zbeži v delo, šport, obda se s prijatelji. Silno notranjo negotovost premaguje s premočnim egom, lahko se zateče v vero, duhovnost, pijačo ali celo bolezen.

In vse to NE ZATO, ker bi bil slabič ali neumen. Temveč zato, da sploh še zmore.

»Deluje do izčrpanosti, do sebe je nepopustljiv, zahteven. Ali pa najde nekaj, kar ga opraviči, da en zmore, da je nekaj ali nekdo kriv, da mu ni uspelo, in čaka, da ga nekdo ali nekaj reši.« Ta nekdo ali nekaj pa je lahko zgolj on sam.

Odpiranje srcu

»Vse, kar delamo ali česar ne delamo, je odvisno od naših prepričanj,« je jasna avtorica knjig z duhovnimi uvidi in energijska svetovalka Jana Pristovšek. »To, kdaj zjutraj vstanemo, kaj delamo in česa ne delamo čez dan, kako smo oblečeni, kako vozimo, govorimo, se obnašamo, do tega, kdaj končamo dan, določajo naša prepričanja. Prepričanja določajo naše odnose s partnerjem, otroki, sorodniki, prijatelji, sodelavci, znanci, mimoidočimi in neznanci. Otroke vzgajamo po lastnih prepričanjih.«

Prepričanja tudi ne določajo zgolj, kaj je primerno, vljudno ali smiselno, temveč določajo tudi našo ceno o samem sebi in krojijo našo samopodobo.

Prepričanja so navodila, ki so nam jih vcepljali od malih nog v želji, da bi nas vodila k sreči, vse, kar jim je v resnici uspelo doseči, pa je bila odtujitev od lastnega avtentičnega bitja.

»Poglejmo slovenske pregovore. Ali ste kdaj premišljevali o njih? V pregovorih je veliko resnic, ki včasih držijo, včasih ne, včasih pa nas ovirajo in so razlog, zakaj odnehamo ali se zadovoljimo z manj. ’Bolje vrabec v roki kot golob na strehi.’ Kaj to pomeni za vas? To, da se zadovoljite s tem, kar imate, ker v nasprotnem primeru lahko ostanete tudi brez vrabca, In potem ste z vrabcem nesrečni naslednjih nekaj let, pa naj bo to npr. partner ali služba ali stanovanje ali … ’Nesreča ne počiva,’ je vodilo in potrdilo pesimistični naravnanosti. ’Redki so prijatelji v stiski,’ nam sporoča, da bomo ostali sami, da skoraj ne bo nikogar, ki bi nam v morebitni stiski pomagal. ’Kuj železo, dokler je vroče,’ je pregovor ki nam sporoča, da ne smemo zaspati na lovorikah. ’Prava sreča se le enkrat ponuja. Sreča je opoteča. Padla mu je sekira v med.’ Ob teh pregovorih smo precej nemočni. Ni odvisno od nas. Sporočajo nam, da je naše življenje odvisno od sreče, na katero nimamo vpliva in traja zelo kratek čas. Kaj potem sledi? To, kar je nasprotje sreče, torej nesreča. ’Ljubezen, ki mine ni bila nikoli prava ljubezen.’ Ali res? ’Ljubezen je kot morje; nevarno, če ne znaš plavati. Ljubezen je kot zahajajoče sonce; ko je najlepše, zaide. Ljubezen je kot mesec; ko raste, že usiha. Ljubezen je kot sneg; ko se stopi, se spremeni v blato. Ljubezen je najsrečnejša pot k nesreči’. Dovolj je. Ali so to pregovori, ki vam koristijo? Ti pregovori hitro postanejo prepričanje. Ena, dve slabi izkušnji in prepričanje je ustvarjeno.«

Ko tako vkoreninjena prepričanja strahu napolni še energija pričakovanja, praktično ne moremo več uiti usodo slehernika. In ko v nas to sproži še psihološke procese, ki jim pravijo obrambni mehanizmi, ki nam lahko (v kolikor so narobe uporabljena) še kako škodijo.

Medtem pa ne znamo več prisluhniti lastnim čustvom, ki so edini pravi kompas našega življenja.

Neprestano poslušamo (in beremo), da se moramo imeti radi, nihče pa nam ne pove, kako to storiti. Vemo, da ne reagiramo prav, a ne zmoremo drugače. Čutimo, da nekaj ni v redu v našem življenju, a ne vemo, kako to spremeniti.

Čarobni odnos

»Na to, kaj bomo čutili, vplivajo naša prepričanja, naravnanost, pretekle izkušnje, obrambni mehanizmi, osebna in družbena morala; na to, kako bomo reagirali, pa poleg naštetega še okolje, prepričanja o sprejemljivem in nesprejemljive izkazovanju čustev, trenutni tolerančni prag.«

Nekateri ljudje si ob tem sicer domišljajo, da imajo čustva v oblasti, a bi se le težko lahko bolj motili. Nihče nima čustev v oblasti.

Čustev ni mogoče krotiti z razumom, ta nam jih zgolj pomaga razumeti in poiskati rešitve. Čustva tudi niso in nikoli ne bodo v domeni ega. Ta se lahko še tako napihuje, pa mu ne bo uspelo kljubovati čustvenemu cunamiju, ko bo do njega prišlo.

Čustva, ki domujejo v prsnem košu, delno pa tudi v trebuhu, imajo namreč drugačno frekvenco energije. So tista, ki se pojavijo kot prva, šele nato se aktivira misel. Čustva so tudi vedno močnejša misli. Z mislimi sicer lahko za nekaj časa čustva potlačimo, a slej ko prej bodo z vso silo ponovno izbruhnila na plan. Čustev tudi v nič ne morete prisilite po poti ega. Lahko se delate, da ste vesela in strašno pozitivna oseba, a dokler tega v sebi zares ne čutite, vas bo izdela energija, ki jo oddajate.

Edina, ki ima moč nad čustvovanjem, je v resnici duša. To je srčika našega bistva, ki z nami in našim telesom komunicira o tem, da smo na pravi poti (k sebi in do srca) prav prek energije čustev, pri čemer je čustvo, ki je lastno prav njej, le tisto najsvetlejše: t.j. ljubezen.

»Šele ko odločitev sprejmete na dušni ravni, ki je globlje od čustvene, lahko neko odločitev speljete do konca.«

Jana Pristovšek, avtorica knjig Čarobni odnos in Osem moških, zakaj pa ne?, morda ne pozna odgovorov na prav vsa vprašanja, a je prepričana, da nanje zna odgovoriti duša. Bogastvo spoznanj, do katerih se je dokopala po letih raziskovanj (in notranjih brskanj), pa kot nekdo, ki je po izobrazbi medicinska sestra, svoje poslanstvo pa vrsto let uspešno uresničuje z energijskim delom in svetovanjem ljudem v stiski, prek svojih knjig velikodušno deli s širokim krogom bralcev.

Čarobni odnos – 2. izdaja

Knjiga Jane Pristovšek Čarobni odnos na razumljiv način opisuje procese, ki se dogajajo v ljudeh. Stavek: »Razumsko mi je vse jasno, a si ne morem pomagati,« pove, da je globoko v človeku skrito »tisto«, kar določa način odzivanja in čutenja.

Kaj vse se je zgodilo ljudem, ki so vzpostavili čarobni odnos:

so zadovoljnejši in srečnejši,
okrepilo se jim je zdravje in psihično so postali stabilnejši,
izboljšali so se odnosi s partnerjem in otroci,
samski so našli svojo sorodno dušo,
v službi so napredovali ali so jim povišali plačo,
realizirali so nekaj let stare načrte ...

Druga, dopolnjena izdaja vsebuje dodatek z vajami (metoda BEAM)

BEAM metoda je proces, kjer ugotovimo vzrok problema in ga ciljano nevtraliziramo ali spremenimo v višjo frekvenco energije. Vsako čustvo, vsaka misel, vsak dogodek ... ima svojo čustveno energijo in ti čustveni naboji določajo naša občutenja in odzive.

Čarobni odnos