Kaj nas najbolj prizadene v nezdravem razmerju?

Sem oseba, ki zelo rada skrbi in ljubi druge ljudi. Če lahko razdajam svojo ljubezen drugim, me to navda z občutkom povezanosti, zadovoljstva in nekakšnega namena na tem planetu. Napolni me s prijetno energijo in svet se takoj zdi lepši.

Celotno svoje življenje iščem zvezo, v kateri bi dobila ljubezen, ki si jo želim. Ampak vedno si nekako ne izberem najbolj primerne osebe. Da bi moje sanje prešle v realnost, si moram izbrati partnerja, ki bo imel iste želje, kot jih imam jaz. Potrebujem osebo, ki si bi prav tako želela skrbeti drug za drugega, se ljubiti in si skupaj ustvariti življenje. 

Vedno pa mi uspe najti čustveno nedostopne partnerje, ki se nočejo čustveno povezati oz. tega niti ne znajo. Moje sanje torej nikoli niso prešle v realnost. Vse, kar sem doživela, so bila izredno stresna in nezdrava razmerja. Počutila sem se izgubljeno, saj nisem bila ljubljena tako, kot sem si želela. Mislila sem, da nisem dovolj dobra in nevredna. Bila sem v razmerju, ampak sem se počutila tako osamljeno. To je bil moj najglobji strah – biti osamljen z osebo, ki mi pomeni cel svet.

Po dolgih letih nesrečnega razmerja pa sem doživela razsvetljenje, ki je popolnoma spremenilo moje življenje. Moja bolečina ni bila zaradi njih, ker me niso dovolj ljubili. Bolečina je nastala, ker sem jih vsakič, ko sem bila razočarana, ljubila vse manj in manj.

Na začetku razmerja je vse pozitivno in navdihujoče. Vsa ljubezen in čustva, ki sem jih občutila, so bila izjemna. Uživala sem v spominih na vse lepe dogodke, ki smo jih preživeli skupaj. V njihovi bližini sem se počutila fantastično, saj sta bili prisotni intimnost in strast. Kar naekrat pa se je vse to končalo.

Počutila sem se zlomljeno in razočarano, a sem še vseeno upala, da se bo vse spremenilo nazaj. Upala sem, da si bom prislužila nazaj vso njihovo ljubezen in končno dobila tisto ljubezen, po kateri sem hrepenela celo življenje.

Ampak to se ni zgodilo.

Namesto večne ljubezni so me zmerjali, mi lagali, me varali, sramotili, ignorirali in me povsem zavrgli. Počutila sem se preveč zlomljeno. Zaradi njihovega obnašanja nisem niti opazila, da sem jih nekje na poti nehala sama ljubiti. Vse te slabe izkušnje so odnesle mojo ljubezen, upanje, zaupanje in skrb do njih.

Postala sem nema, povsem brez čustev. Seveda sem živela življenje naprej, ampak znotraj mene je zrastla velika bolečina. Tiha in brezupna bolečina, ki me je razjedala skozi leta in leta. Vedno sem mislila, da so mi to bolečino povzročali moji bivši partnerji. Nisem se pa zavedala, da sem žalovala za osebami, ki mi niso vračale iste mere ljubezni, kot sem si jo jaz želela.

Bila sem preobremenjena z mislijo o njih. Nisem pa opazila, da sem jih v vsem tem času tudi sama prenehala ljubiti. Tako zelo sem bila obsedena z mislijo o bolečini, ki so mi jo zadali, da nisem niti opazila, kako so moja čustva do njih popolnoma zbledela.

Zakaj se tako radi osredotočamo in oklepamo tistega, kar nas boli? Smo tako zelo radi ranjeni?

Če ne bi prišla do tega spoznanja, bi bila še vedno ujeta v istem miselnem vzorcu. Ko sem se osvobodila tega vzorca, sem hitro spoznala, kaj si želim.

Zdaj vem, da moram izbrati ljudi, katere je enostavno in lahko ter preprosto ljubiti. To ne pomeni, da se moramo strinjati z vsem in se nikoli prepirati. To samo pomeni, da cenijo in spoštujejo povezavo, ki jo imata dva medseboj. Pomeni, da sta skupaj močna, varna in se trudita za skupno ljubezen.

Od takrat sem ustvarila zdrava in bolj polna razmerja – ne samo z drugimi, ampak tudi do sebe. Ko pričnemo ljubiti sami sebe, ko se pričnemo zavedati svoje vrednosti in sposobnosti, potem smo zmagali. Vse se prične postavljati na svoje mesto. Kako lahko pričakujemo od nekoga drugega ljubezen, če neznamo sprejeti same sebe takšne kot smo?

Ne pozabimo, ljubezen se prične v nas.

Vir: tinybuddha.com, Marlena Tillhon, prevedla Maja D.

Preberite še:

• Razumeš, kaj je resnično LJUBLJENJE? Imenuje se: Ljubiti se z DUŠO!
• Vse, kar ni obstalo – ni bila ljubezen

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču