Mag. Irena Deželak je predavateljica veščin vodenja, managementa in poslovnega komuniciranja na Visoki šoli za poslovne vede v Ljubljani. V Sloveniji je imela več kot 2.500 predavanj, 45.000 slušateljev, sodeluje z več kot 300 podjetji … Je ena najboljših poslovnih trenerk pri nas in po duši predavateljica. Znanje in učenje sta še vedno najboljša investicija pravi, ker odpirata vsa vrata.
Kako je učiti na 'Najbolj prijazni šoli'?
Ta slogan smo izbrali zato, ker diplomanti in študenti večkrat rečejo: »Joj, pri vas ste pa res zelo prijazni.« Res je, da je pri nas študent v središču pozornosti, da se mu zelo prilagajamo in imamo posluh za različne težave, ki lahko tekom študija nastanejo; od pomanjkanja časa zaradi delovnih in družinskih obveznosti, do finančnih težav. Kar je pomembno je to, da vse kar znamo, delimo z njimi: znanje, izkušnje in energijo. Začutijo, da uživamo v tem, kar delamo. Vedno jim svetujem naj najdejo delo, kjer bodo lahko izkoristili svoje potenciale. Poslušati morajo sebe, da bodo pri delu notranje motivirani in kreativni.
Zakaj je tako pomembno, da imate predavatelji praktična znanja?
Če so na predavateljskih mestih ljudje, ki študentom podajajo znanje o tem, kar oni dejansko vsakodnevno, v svojem poslovnem okolju, delajo, so to res izkušnje iz prve roke. Gre za ljudi, ki točno vedo, katera znanja in veščine so danes na trgu najbolj iskane. So polni primerov dobrih in slabih poslovnih praks. Vemo, da se tudi iz ponesrečenih primerov da marsikaj naučiti.
Pri nas ne gre samo za študij literature in teorije, temveč za uporabno znanje, ki ga študenti lahko že naslednji dan preverijo in uporabijo v svojih delovnih okoljih. Na celotni visoki šoli je 56 predavateljev. Vsak je strokovnjak na svojem področju. Naj omenim Janjo Božič Marolt, Ksenijo Benedetti, Aleša Lisca, Andreja Pompeta, Mileno Fornazarič, Roka Bojanca ...
Ste najbolje ocenjena predavateljica na šoli. So vam priznanje dali študentje?
Da, to je na podlagi ankete, ki jo izpolnijo vsi študentje, kjer ocenjujejo kakovost in zadovoljstvo s šolo, profesorje, zaposlene v referatu ... in to je tisto kar zares šteje in ti daje potrditev, da delaš dobro.
Kaj vam ta naziv pomeni?
Če veliko daš, to študentje začutijo, in ti to tudi vrnejo. Vsa teorija, ki je podlaga za kakršno koli izobraževanje, izhaja iz dobrih praks. Trudim se teorijo prenašati v prakso, iskati znanje in ne neznanje, podpirati njihove vrline, krepiti njihove šibke točke, nikoli kritizirati. Vedno pokažem na priložnosti za izboljšanje, predvsem pa sta, pri mojem delu s študenti, pohvala in vzpodbuda ključni.
Skozi 15 letno predavateljsko kariero sem se naučila, da moraš način učenja prilagajati študentom. Novejše generacije želijo biti čedalje bolj samostojne, in s pravimi tehnikami učenja in njihovim lastnim izkustvenim učenjem, študentje sami pridejo do rešitev, jaz jih samo poskušam motivirati za učenje. Vsako leto se tudi jaz od njih naučim kaj novega, učimo se drug od drugega.
Ali kaj drugače poučujete, ker gre za že izoblikovane odrasle ljudi?
Ne gledam na leta, to, da so različnih starostih, me zelo obogati. Imamo 40. letnega direktorja podjetja na eni strani, na drugi strani mlade študentke, ki so ravnokar zaključile srednješolsko izobraževanje. Ta gospod ima izkušnje, dekleta inovativnost, in to je eno z drugim najboljše. Tudi seminarske naloge, ki so pogoj za pristop k izpitu, kot neko samostojno delo, delajo vsaj dva ali trije skupaj. Tako se učijo medsebojno komunicirati, voditi skupine in izpopolnjujejo izkušnje o odnosih, in vse to doživljajo na svoji koži. Mi teorijo živimo.
Zakaj je pomembno, da učite poslovno komuniciranje, mehke vede?
'Soft skills' oziroma mehke vede lahko predstavljajo do 85 odstotkov poslovnega uspeha. Lahko imamo vrhunskega strokovnjaka, a mu to čisto nič ne pomaga, če tega znanja ne zna predstaviti, ga ne zna predati, ne zna motivirati sodelavcev, da bi nek projekt speljali do konca. Uspešnost v našem delovnem okolju je tlakovana preko mehkih veščin. Za managerja pa so veščine vodenja bistvene.
Kako motivirati sodelavce, to je v podjetjih velikokrat ključno za uspeh?
Sposobnost samomotivacije je del čustvene inteligence posameznika. Zato se vse začne že s kvalitetnim kadrovanjem zaposlenih. Samomotivacijske faktorje imamo vsi v sebi, vendar ali jih znamo aktivirati. Vse se da, samo vedenja o tem nimamo. Imam tri otroke in za vsakega imam svoj način način motivacije. Stari so 12,18 in 21 let.
Znanj, ki so enaka že od Platona naprej, nam v šolah žal niso predali. Kako razviti zavest o sebi, biti psihično zrela, stabilna in avtentična osebnost ter posledično vzpostavljati kvalitetne odnose, ki na koncu pomagajo, da smo uspešnejši. Tega se lahko naučimo. Pri nas pa, kot da to malo zanemarjamo. Visoka poslovna šola pa tega ne zapostavlja, dovoli nam, da lahko dihamo z vsemi temi veščinami, ki jih znanost in dobre poslovne prakse ponujajo. Če pogledamo 'TED talke', saj govorniki ne odpirajo nekih novih stvari, ampak ves svet to gleda. Rešitev je znanje, tako kot pri vseh stvareh.
Zakaj je tako pomembno, da znamo sprejemati spremembe?
Spremembe so edina stalnica, zato zdaj v podjetjih veliko učim o 'change managementu', o tem, kako naj delujejo podjetja, da bodo ljudje sprejeli spremembe. V gospodarstvu je to vsakodnevna praksa, saj ljudje nočemo sprememb. Vodja je tisti, ki mora te novosti vpeljati med ljudi. Vsi ljudje imamo strah pred spremembami, saj je najvarneje biti v coni udobja. Če vsak dan ne naredimo vsaj ene nove stvari; se ne zapeljemo po novi cesti, si drugače nalakiramo nohte, nam začnejo možgani nazadovati. Pomembno je, da investiramo vase, v znanja, in sprejmemo spremembe, drugače ostanemo zadaj.
Kako sledite vsem hitrim trendom v poslovnem svetu?
Zame je ključno, da znanja pridobivam iz prakse v slovenskih in mednarodnih podjetjih. V gospodarstvu delam s najuspešnejšimi podjetji, ki so to prav zato, ker se zavedajo, da je vlaganje v znanje njihovih zaposlenih investicija in ne strošek. V javnem sektorju, z zdravstvenimi ustanovami, z vrtci in šolami oziroma z mnogimi poslovnimi okolji. Imam širok razpon naročnikov, a gre za enako formulo: na drugi strani je vedno človek. Zato je v najuspešnejših podjetjih obvezno, da morajo njihovi zaposleni enkrat ali dvakrat letno na delavnico iz poslovnih/mehkih veščin. Imamo mlade z doktorati v podjetjih, ki niso sposobni voditi sestanka niti napisati vabila zanj.
Tudi naša visoka šola dobro sodeluje z gospodarstvom. Vsi prvostopenjski študiji imajo obvezno prakso, poleg tega stalno sodelujemo z njimi tudi zaradi tega, da študijske programe vsebinsko posodabljamo, da sledimo trendom. Vsak študijski program ima določene izbirne vsebine, in tu dodajamo tiste predmete, ki so najbolj aktualni, in so zanje potrebe v gospodarstvu.
Tudi sama se veliko izobražujem, največ v tujini. Ko pa se pokaže, da to, kar sem se naučila, deluje v praksi, prenesem v predavalnico.
Novo na Metroplay: Kaj lahko pri e-mobilnosti storimo doma, da zmanjšamo tveganje za požar?
