Miran Stanovnik je že šest let župan majhne občine Log - Dragomer. Večini Slovencev je bolj poznan kot večkratni udeleženec dirke Pariz - Dakar, največje vztrajnostne motoristične preizkušnje na svetu. Tako kot nas je navduševal s svojo organiziranostjo, z borbenostjo in nepopustljivostjo, ko je z motorjem premagoval peščene sipine, tako zdaj kot župan spravlja pod streho projekte, za katere je marsikdo menil, da jih je nemogoče speljati.
Pravkar so v njegovi občini postavili temeljni kamen za novo čistilno napravo, vredno več milijonov evrov, ki ne bo samo rešila težave z ureditvijo sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v omenjeni občini, temveč bo tudi pomenila korak naprej, da bosta reka Ljubljanica in Ljubljansko barje, ki se nahajata v občini, postala še bolj čista naravna bisera.
Kaj bo čistilna naprava prinesla vašim občanom?
Projekt je dozorel, to je za našo občino zgodovinski, največji dogodek in uresničena dolgoletna želja naših občanov po boljšem bivalnem okolju, projekt pa je podprla tudi celotna regija. Do zdaj smo bili in smo še črna pika v Ljubljanski urbani regiji, saj nimamo urejenega odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
Čistilna naprava ima kapaciteto 5.000 populacijskih enot (PE). Laično to pomeni, da je namenjena za skoraj toliko prebivalcev. Se pravi, naša lokalna skupnost ima zdaj 3600 in nekaj prebivalcev, tako da imamo še nekaj prostora tudi za poselitev naše skupnosti. V pripravljalni fazi projekta smo strokovno in tudi ekonomsko raziskali več opcij (tudi da bi se povezali s sosednjimi občinami op.p.).
Osebno sem bil na več kot 30 lokacijah različnih sistemov čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ne samo po Sloveniji, tudi v hrvaškem Rovinju, ki je turistično mesto, in mora imeti najbolj kakovostno čistilno napravo. Tudi Dunaj ima podobno tehnologijo kot mi, ker si pač ne morejo privoščiti, da bi v mestu smrdelo. Skozi oglede smo se seznanili s primeri dobre in slabe prakse. Upam, da smo se dovolj naučili, da smo izbrali pravo tehnologijo, in tudi razpis pripravili na način, da bo končni izdelek kakovosten.
Če v vaši zahodni kohezijski regiji ne bi bilo posluha, naprave ne bi bilo?
Tako je, občina ne more projekta speljati sama, kar je dober mehanizem za enakomeren razvoj regij po Sloveniji. Zahvaliti se moram tudi vsem 26-im županom omenjene regije, ki so projekt soglasno podprli. Šele nato smo pridobili devet milijonov nepovratnih kohezijskih sredstev iz Evropskega kohezijskega sklada in proračuna države. Črpanje evropskih sredstev se izvaja preko mehanizma dogovora za razvoj regij, ki ga vodi Ministrstvo za gospodarstvo. Brez moje neverjetno odgovorne, povezane in usposobljene ekipe, brez posluha državnih organov na raznih resornih ministrstvih, pristojnih za črpanje sredstev, in regijskih organov na drugi strani, tega projekta ne bi mogli speljati.
Kaj se bo za Ljubljansko barje, katerega del je vaša občina, spremenilo po tem, ko boste uredili kanalizacijo v občini?
Kar je zdaj odpadnih voda, ali se zbirajo v greznicah, ki so lahko različno stare, lahko puščajo, ali so pretočne, ali pa na žalost vse to odteka na Ljubljansko Barje, krajinski park, ki je eden od evropskih biserov, in ga kot takega moramo zaščititi, ker se nam sicer slabo piše. Zdaj smo res na dobri poti, da to uredimo. Mogoče ni naključje, da se gradi čistilna naprava prav na lokaciji, kjer je že predpisana Natura 2000, se pravi, da veljajo najstrožji ukrepi glede naravovarstvenih posegov.
Reka Ljubljanica teče tudi po vaši občini. Ali vas razveseljuje dejstvo, da je vedno bolj čista?
Tako je, Ljubljanica postaja vedno bolj čista iz več vzrokov. Na Vrhniki ni onesnaževalcev, kot je bila nekoč usnjarna, odplake so zdaj bistveno zmanjšane, čistilne naprave so boljše, in vsak mora prinesti svoj delček k temu, da bomo Ljubljanico očistili, da bo to čista plovna pot, s poudarkom na varovanju okolja in narave. Poleg ribičev opažamo na njej vedno več suparjev in kajakašev, ki tako preživljajo svoj prosti čas, in to nas veseli. Glede na to, da delujemo kot povezovalni člen v regiji, tudi naša občina vlaga finančna sredstva za razvoj turizma ob Ljubljanici. Povezujemo se s Turizmom Ljubljana in Krajinskim parkom Ljubljansko barje. Tudi oni črpajo evropska sredstva za varovanje narave, in ne gre več samo za prepovedi, ampak za sonaravni razvoj človeka in okolja.
Se tisti, ki smo iz Ljubljanske regije zavedamo, kaj za nas predstavlja Barje?
Mislim, da se. Vidimo vedno več družin, ki kolesarijo po Ljubljanskem barju, tudi z mojo družino tu rad kolesarim, vedno več je turistov, ki barje raziskujejo s kolesom. Veliko delamo skupaj tudi na nivoju regije glede ozaveščanja ljudi o krajinskem parku Ljubljansko barje, in o tem, koliko lahko obremenimo park. Prav je, da se stroka in vsi skupaj zavedamo, da je to mokrišče, ki je edinstveno v Evropi, in ga moramo kot takega tudi ohraniti oziroma še izboljšati njegove življenjske pogoje. En korak do tega je tudi zgraditev naše čistilne naprave. Barje je nekakšna vrsta naravnih pljuč, in ni treba, da jih zasipamo s fekalijami.
Ali zdaj že kaj lažje spite, ko so sredstva pridobljena?
Nimam težav s spanjem, ker vem, da sem naredil vse, kar je v moji moči, za nekaj, kar je dobro za vse nas. Hkrati imam okrog sebe ekipo, ki je nepogrešljiva, neprecenljiva in nezamenljiva. Brez ekipe župan ne more narediti nič, zato dobro spim, in grem zelo rad v službo, enako tudi moji sodelavci. Tudi samo delovno ozračje, medsebojna povezava, in prijateljstvo znotraj ekipe v občinski upravi je res na visokem nivoju.
Vaš način dela na občini me spominja na vaše nastopanje na motoristični dirki Pariz-Dakar, tam ste prav tako ustvarili ekipo, ki ste ji zaupali, ki vam je stala ob strani. Ali so vzporednice?
Na dirkah smo bili organizirani kot pol tovarniška ekipa, a praktično tako dobro kot tovarniška. Najti moraš ekipo, ki ti zaupa, in ti njej. Če sem bil sam kot tekmovalec zgled resnega pristopa do vseh aktivnosti pred in na dirki, je logična posledica, da mi je ekipa sledila. Ko se enkrat naučiš, da odgovornost dvigneš na čim višjo raven, in s tem žanješ uspehe, se ta čut za odgovornost prenese tudi na druge člane v ekipi. Ravno tako je v poslu.
Ko ste prišli na župansko mesto leta 2014, te ekipe še ni bilo?
Nekdanja olimpijka, ki je sodelovala na več olimpijadah kot aktivna športnica, mi je v začetku prvega mandata dejala, da bom imel ob sebi take ljudi, kot si jih želim. Če si želim slabe, se bodo okrog mene zbirali slabi ljudje, in če si želim dobre … in to je res. Ekipa, ki jo imam zdaj, je najboljša. Zato tudi znamo črpati toliko evropskih sredstev, ki so na voljo, za razliko od nekaterih lokalnih skupnosti, ki nimajo takih sodelavcev, s takim znanjem. So pa povezave, med družinskim življenjem in delom športnih ter poslovnih ekip, zelo podobne in enostavne. Povsod so enaka načela. Začne se pri sebi, vodji, zanj je potrebno, da je kot družinski oče. Ne da vzgaja otroke, ampak da je zgled otrokom. Včasih si preutrujen, da bi govoril, ampak vzgajaš z zgledom, in otroci te posnemajo. Imam dva sinova, sta kopiji mene, in če se jezim na njiju, se jezim na svoje nepravilne reakcije.
Koliko sta zdaj stara sinova?
Jakob ima tri leta, Martin devet. Je zelo zagnan za šport. Po karateju, motokrosu in nogometu, ga je zdaj prevzelo športno plezanje, ki mu namenja vsak prosti čas.
S tem velikim projektom nove čistilne naprave ste vi in vaša ekipa naredili nemogoče. Vseskozi omenjate super ekipo, zakaj je tako pomembna?
Deloval sem v različnih sredinah in večkrat poudarjal, da ni nujno, da je direktor ali poveljnik tudi vodja. Optimalno je, če je v isti osebi. Kadrovska politika bi morala biti taka, da bi prepoznala vodje, in potem tem vodjem zaupala tudi določene funkcije. Sam naziv še ne prinaša funkcije vodje v krdelu, to se dogaja samo pri živalih. Pri ljudeh je včasih drugače. Če sredina prepozna vodjo, ne zato, ker ima palico, ampak zato, ker v njem vidijo zgled, motivatorja, inštruktorja, mediatorja, potem se ta energija širi, in je nalezljiva. To se je pri nas zgodilo, ko je v našo sredino prišla Marjeta Sternad Kuharič, direktorica naše občine. Z njeno pomočjo smo nadpovprečno uspešni pri črpanju evropskih sredstev, prav tako pa tudi z nekaj sodelavci, strokovnjaki, ki bi imeli v privatnem sektorju veliko večje plače, a so z nami. Naredili smo strategijo razvoja občine do leta 2035, izbiramo samo projekte, kjer lahko dobimo sofinanciranje. Naš moto je, da moramo za en evro zgraditi investicijo, ki bo vredna od tri do pet evrov.
Pred nekaj dnevi se je občina preselila v obnovljene prostore stare šole. Ali ste tudi tu dobili sredstva?
Tako je, dobili smo jih za obnovo šole, za različne energetske rešitve, za obnovo kuhinje v vrtcu, cesto, igrišče. Želimo si tudi vzpostavili sistem dolgotrajne oskrbe za starejše, gre za neke vrste organizirano prostovoljstvo, in to je še eden izmed naših projektov, ki že teče. Kot skupnost želimo ljudem omogočiti čim daljše bivanje doma. Če se le da tri generacije, ker vidimo, da vnučki in starejši zelo dobro dopolnjujejo drug drugega. Imamo že kar precej dobro izdelan načrt in ideje, kako bomo to infrastrukturno zapeljali. V občinski stavbi bodo zato kmalu zaživeli prostori, namenjeni referenčni ambulanti, ambulanti splošne medicine in lekarni.
PREBERITE ŠE: Botanični vrt: Med misijami tudi varovanje rastlinskih vrst v obliki semenske banke
PRIPOROČAMO TUDI: Ste hvaležni, ker lahko živite tukaj?
Novo na Metroplay: Kaj lahko pri e-mobilnosti storimo doma, da zmanjšamo tveganje za požar?
