Vse več mladih ustvarjalk vsebin na družbenih omrežjih iz tujine poskuša ženske prepričati, da je enakopravnost spolov "farsa" in da bi morale ženske pustiti moškim, da poskrbijo zanje. Preverili smo, ali se je tovrstna miselnost že razpasla tudi v Sloveniji ali pa s(m)o slovenske ženske še vedno progresivne v zagovarjanju emancipacije in ekonomske neodvisnosti.
"Nikoli v življenju nisem plačala računa. Računi so zame nepomembni," pravi 23-letna Linda, medtem ko snemalcem TV-serije Love Don't Judge (Ljubezen ne obsoja) razkazuje prostorno hišo v Las Vegasu, ki jo je kupil njen mož, milijonar (poleg razkošnega domovanja imata še eno v Dubaju in eno v Kaliforniji).
Ponosno razloži, da imata z možem "tradicionalno zvezo," kar pomeni, da ju on vzdržuje, ona pa gospodinji, skrbi za dom, se trudi, da je v vsakem trenutku videti karseda privlačno – in snema vsebine za TikTok. Pod vzdevkom "originalna gospodinja iz Dubaja" ji na tem omrežju sledi skoraj 700.000 ljudi. Linda ljudi redno obvešča o tem, s koliko denarja jo zalaga mož, katere dizajnerske torbice in oblačila si z njim kupi, na kakšne tretmaje hodi in kako kuha za moža.
@lionlindaa Is this life for you? 👀✨ #oldmoney #richman #trophywife ♬ Mamma mia - mood songs
Linda je še ena v nizu mladih žensk, ki v zadnjem letu ali dve prispevale k izrazitemu porastu tovrstnih vsebin oziroma trenda "stay at home girlfriend/wife" na TikToku. Večina ustvarjalk teh vsebin, ki "ostajajo doma", je izjemno privilegiranih, saj njihovi partnerji služijo nadpovprečne vsote.
Tako jim ni zares treba gospodinjiti, čeprav mnoge trdijo, da s pripravo obrokov in pospravljanjem doma rade poskrbijo za moža, družina si nenazadnje lahko privošči pomoč. Vseeno so se nekatere specializirale tudi za vsebine, v katerih kuhajo in urejajo dom. A ključna je v resnici njihova vloga "trofejne žene": vse so konvencionalno privlačne, dolgolase, z brezhibnim make-upom in oblečene po zadnji modi.
Medtem ko nekatere nimajo izobrazbe, pa so druge študij ali kariero načrtno obesile na klin, saj so ugotovile, da plezanje po korporativni lestvici nima koristi in za žensko tudi "ni naravno" – zanje je zdaj ključno, da jim partner omogoča tako imenovano "mehko življenje" (ang. soft life) in to, da ostajajo v svoji "ženski energiji".
Za nekatere to pomeni celodnevno nakupovanje in posedanje po kavah, za druge pa, da se lahko končno ukvarjajo s kakšnim konjičkom, ki so ga zaradi dela zanemarile. Večina je prepričana tudi, da je feminizem prevara in da so ji ženske, ki si s partnerjem stroške delijo na polovico, nasedle, saj ženske v razmerju zaradi materinstva že v osnovi nosijo večje breme, zato ne bi smele prevzemati še finančnega.
"Tovrstno retradicionalizacijo, ki jo pooseblja trend 'stay-at-home girlfriend' in jo opazujemo predvsem v tujih vlogih in TikTokih, je po mojem mnenju smiselno razumeti v kontekstu vedno večje prekarizacije in negotovosti na trgu dela," je prepričana doktorska študentka sociologije in mlada raziskovalka na Centru za proučevanje organizacij in človeških virov Univerze v Ljubljani Tinca Lukan, ki se je pri svojem delu specializirala prav za vplivneže.
"Če je prejšnje desetletje zaznamovala ideologija 'girlboss', ki je promovirala idejo, da je enakost med spoloma dosežena s tem, da so ženskam na voljo vodstvene pozicije moških in da lahko postanejo šefinje, se je izkazalo, da je ta ideologija zelo problematična."
@tinca_lukan Pogovorit se mormo o stay at home girlfriend trendu na tiktoku. ✨🤯💕 #stayathomegirlfriend #scicomm #slovenijatiktok ♬ Made You Look - Meghan Trainor
Prakse žensk, ki so dejansko dosegle vodilne položaje, so se namreč pogosto izkazale za antifeministične, saj ni pomembno, ali sistem vodi ženska ali moški, če sam sistem ni ustrezen, poudari Lukanova. Da se socialne strukture niso prilagodile spremembam v poziciji žensk, ko so te pridobile več pravic, je v resnici prepoznala že Simone de Beauvoir v prelomnem feminističnem delu iz leta 1949 Drugi spol.
"Svet je vedno pripadal moškim in še vedno ohranja obliko, ki so jo ti vtisnili vanj. Pomembno je, da se zavedamo teh dejstev, zaradi katerih je področje ženskega dela precej kompleksno," je zapisala in dodala, da bi na podlagi nedavno opravljene študije delavke v tovarni Renault veliko raje ostajale doma, če bi imele to možnost, kot pa še naprej opravljale enako delo, saj jih to, da so zaposlene, ne odreši gospodinjskega dela doma.
"Večini žensk ni uspelo, da bi postale šefinje zaradi obstoječih ovir, kot so lepljiv pod in stekleni strop. Tako je 'girlboss' nekje okoli leta 2020 postala žaljivka in pridobila negativne konotacije," še pravi Tinca Lukan.
Zdaj se moramo soočati s posledicami tega razočaranja, ki so med drugim prinesle resignacijo, obup – in vrnitev žensk v zasebno sfero. "To pa prinaša tudi retradicionalizacijo spolnih vlog. Rečeš: hvala lepa, ne grem se več. Na žalost pa to na sistemski ravni ničesar ne spremeni. Retradicionalizacijo lahko torej razumemo kot napačen odgovor na zelo resnične probleme," meni Tinca Lukan.
Pa pri nas?
Trend punce ali žene, ki ostaja doma, so tudi v Sloveniji že zaznali in problematizirali nekateri mediji, na primer Delo in Mladina. Toda, ali to pomeni, da se je začel širiti tudi v slovenski družbi? Tinca Lukan pravi, da gredo nazorski trendi na področju spolnih vlog v Sloveniji v različne smeri, kajti tako kot v vsaki družbi in zgodovinski epohi tudi pri nas obstajajo posamezniki, ki imajo tradicionalne in posamezniki, ki imajo progresivne vrednote.
Vseeno pa trend, ki so ga zasledili v raziskavi o položaju mladih v Sloveniji Mladina 2020 in ga je mogoče posplošiti na celotno populacijo mladih v Sloveniji, po besedah Tince Lukan kaže, da se pogledi na spolne vloge v okviru družine rahlo retradicionalizirajo. Kar 64 odstotkov mladih je na lestvici od 1 do 5 navedlo, da je vrednota družinskega življenja zanje zelo pomembna, občutno bolj ženskam kot moškim, kar kaže na zakoreninjenost predstav o tem, da je področje družine še posebej blizu ženskam.
Te razlike se v zadnjih dveh desetletjih ne zmanjšujejo, celo nasprotno: če je bila leta 2000 razlika med povprečji moških in žensk 4 odstotke v korist povprečja med ženskami, se je v letu 2020 povečala na 6 odstotkov. Na rahel trend retradicionalizacije spolnih vlog v okvirih družinskega življenja kaže tudi povečanje strinjanja s trditvijo, da večina del v gospodinjstvu po svoji naravi bolj odgovarja ženskam.
"Verjamem v slovenske ženske in verjamem, da smo še kar progresivne," kljub temu pravi Tinca Lukan. "V Sloveniji je večina odraslih žensk vključena na trg dela, kar prinaša ekonomsko neodvisnost, ta pa je temelj enakosti med spoloma in temelj ženske emancipacije in ekonomske neodvisnosti."
Vendar pa problem enakosti spolov v Sloveniji nastane, ko pride do otrok. Skrbstvene obveznosti so namreč še vedno zelo neenako porazdeljene in ženske na to v veliki meri pristajajo. "Čeprav moški vedno bolj sodelujejo pri skrbstvenih opravilih, je njihova vloga bolj 'podporna': moški torej pomagajo, ampak glavna odgovornost za skrb je še vedno na ženskah. Prav tako velja izpostaviti, da opravljajo manj rutinska opravila, kot so branje, pisanje, igra, ne pa na primer kuhanje, pranje, likanje," zaključuje Tinca Lukan.
Pričakovanja slovenskih žensk v razmerjih
Stanje v Sloveniji smo se odločili preveriti še na terenu. Mladim ženskam starosti med 20 in 35 leti smo postavili naslednja vprašanja:
- Gledaš na odnos kot na enakomerno izmenjavo med dvema osebama ali se ti zdi, da ženske v odnos prinesemo ene stvari, moški pa druge?
- Kako pomembno je zate, da se ob moškem počutiš varno?
- Si do partnerja zaščitniška? Se ti zdi pomembno, da je on do tebe?
- Kaj je tisto, kar on najbolj ceni pri tebi (v primeru, da si samska, odgovori v smislu, katera je po tvojem mnenju najpomembnejša kvaliteta, ki jo prinašaš v katerokoli zvezo)?
- Bistvene lastnosti, ki jih mora imeti moški, da je dober partner?
- Kako pomembna tema v odnosu je denar? Se ti zdi pomembno, kdo zasluži več (oziroma bi dolgoročno gradila odnos z moškim, ki zasluži znatno manj kot ti)?
- V primeru, da si s partnerjem želita otroke, si želiš, da materinstvo ne bi pretirano vplivalo na tvojo kariero ali bi bila raje "mama, ki ostaja doma", če bi partner to predlagal oziroma pristal na to?
- Bi ob poroki vzela možev priimek oziroma si ga? Zakaj ja/ne?
Progresivnost so naše sogovornice izkazale v tem, da jih je večina zavrnila idejo o ženi oziroma mami, ki ostaja doma. Kariero si želijo nadaljevati tudi po tem, ko bi postale mame, čeprav se zavedajo, da to s seboj prinaša določene omejitve.
"Želim, da materinstvo ne bi vplivalo na kariero in zato je bila od začetka jasno, da bo del starševskega dopusta prevzel mož. Enako bo tudi v prihodnje, če se odločiva za še enega otroka. Mama, ki ostaja doma, nikoli ne bi bila, ampak to je resnično osebna odločitev in poznam mnogo žensk, ki so v tej vlogi srečne," je povedala ena od sogovornic.
Druga je dejala, da je razmišljanje, da otroci ne bodo vplivali na kariero, precej iluzorno. "Do sprememb bi vsekakor prišlo, bi pa pričakovala, da mi partner stoji ob strani in pomaga. Nikoli pa ne bi mogla zaradi otrok ostajati doma, nisem tak tip človeka."
Ravno tako zanje ni pomembno, kdo v razmerju zasluži več. Samo dve sogovornici sta dejali, da "ne bi gradila odnosa z moškim, ki zasluži znatno manj, saj je ta znatno nižji zaslužek pogosto posledica nizke ambicioznosti, samozavesti in lenobe, če lahko tako rečem. To pa niso kvalitete, ki bi jih želela v partnerju" oziroma da "je v trenutnem obdobju življenja zame precej pomembno, da je moški finančno stabilen, ne moti pa me, če sama zaslužim manj."
Sicer pa so se ženske, s katerimi smo se pogovarjali, večinoma strinjale, da je denar v odnosu pomembna tema in da morajo biti pogovori v zvezi z njim transparentni, manj pa je pomembno, kdo od partnerjev v določenih trenutkih prispeva koliko.
"Zdi se mi izjemnega pomena, da se partnerja, ki se odločata za resnejše razmerje ali poroko, o tej temi pogovorita in sta, ko pride do denarnih vprašanj, transparentna. Z denarjem je namreč povezanih veliko stisk iz primarne družine in nepravilno ravnanje s financami lahko zvezo zelo prizadene. Pri naju je pomembno, da se za večje nakupe odločava skupaj in da ni nepremišljenih nakupov, saj bi tako porabljala denar, ki ga sicer vlagava v skupno življenje. Osebno mi to, ali mož zasluži manj od mene, ne pomeni nič, saj oba služiva denar, ki nama omogoča skupno življenje," je razložila ena od sogovornic.
Druga je dejala, da se ji zdi normalno, da tisti v razmerju, ki zasluži več, kdaj tudi več prispeva k skupnemu gospodinjstvu, vsekakor pa je potrebno pri tem vzdrževati neko zdravo ravnovesje, ker partner ne more biti popolnoma odgovoren za našo finančno dobrobit. "To, kdo zasluži več, pa se mi ne zdi pomembno. Pomembno se mi zdi le, da lahko oba prispevava k skupnemu gospodinjstvu."
Moški kot steber, ki prinaša varnost
Nagnjenje k tradicionalnim vrednotam oziroma sledenje "predpisanim" spolnim vlogam pa se je pokazalo pri vprašanju, ali se jim zdi, da ženske v odnos prinesejo ene stvari, moški pa druge, in ali je zanje pomembno, da se ob partnerju počutijo varno. Več sogovornic je poudarilo, da jim moški predstavlja neke vrste "steber", na katerega se lahko oprejo, ob njem rastejo in se svobodno izrazijo.
Kot pozitivne plati, ki jih v odnos prinašajo same, pa jih je kar nekaj izpostavilo, da dobro kuhajo.
"Zdi se mi popolnoma normalno, da ženske v odnos prinesejo skrb za hišo, kuhanje ipd., medtem ko se moški osredotočajo bolj na fizična dela, ki so potrebna okoli gospodinjstva. Pomembno je, da oba zmoreta oboje, vsaj do zadovoljive mere, ampak ne zdi pa se mi narobe, da vsak poskrbi za svoj nabor nalog 90% časa," je povedala ena od žensk, s katerimi smo govorili.
"Večkrat sem svojemu partnerju ob najbolj intimnih trenutkih rekla, da sem mu hvaležna, ker se ob njem počutim varno, in večkrat mi je odgovoril, da mi to varnost zelo rad daje. Zdi se mi, da je to pri obeh izhajalo iz prirojenih potreb, ki so povezane tudi s spolom, čeprav je občutek varnosti visoko na lestvici primarnih človeških potreb. Meni osebno ta varnost pomeni, da mu lahko zaupam, da sem pred njim lahko pristna in nepopolna, obenem pa gre tudi za fizično varnost – občutek, da bi me v primeru nevarnosti zavaroval, poskrbel zame. Ob tem se mi zdi, da oba avtomatično prevzemava vloge, ki so tipične za moški oziroma ženski spol, ne vem pa, ali to izhaja iz družbenih oziroma kulturnih vzorcev ali dejanskih potreb moške oziroma ženske narave. Zdi pa se zelo naravno, spontano," je dejala ena od sogovornic.
Podobno opaža druga: "Gotovo jaz v odnos prinašam druge stvari kot partner, ker sva pač dve različni osebi. Seveda so te stvari pogosto povezane s spolom oziroma s stereotipi, v katere smo bili socializirani glede na spol, ki nam je bil pripisan, čeprav se temu oba upirava. Ne pristajam na odnos, kjer bi bilo vso skrbstveno ali gospodinjsko delo na meni. Mi je pa seveda tudi pomembno, da se ob partnerju počutim varno, a tega, da se ob njem počutim varno, ne razumem na način, da bo s svojo fizično močjo poskrbel, da me drugi ne bodo ogrožali, ampak predvsem, da mi daje občutek, da sem sprejeta, slišana in deležna pomoči."
"Nekoč mi je bila kariera najpomembnejša v življenju, celo bolj od zveze. V tistem času sem mislila, da bom zaslužila znatno več od moškega, on pa se bo lahko lotil gospodinjskih opravil. A takrat sem operirala iz moškega vidika in nisem bila v stiku s svojo ženstvenostjo, kar po mojem mnenju ni zdravo. Če bi ostala v tej miselnosti, bi nadaljevala v tej smeri, vendar čutim, da to ni v skladu z našo naravo," je povedala tretja.
Ravno tako Slovenke še niso dovolj progresivne, da bi zavrnile prevzem moževega priimka ob poroki. Kar nekaj sogovornic se je brez pomislekov odločilo za spremembo priimka, druge so svojemu dodale moževega. Nekatere so priznale, da "to ni bila lahka odločitev". Le dve sogovornici sta dejali, da se jima zdi, da bi s prevzemom priimka izgubili del sebe oziroma da nimata želje po tem. Samo ena pa je omenila, da bi bil njen priimek pripravljen prevzeti tudi njen partner.
Ena od sogovornic zaznava, da je "v današnji družbi prevzem priimka še vedno pričakovan, ampak ne vem pa, če nujno vsiljen".
Kljub vsemu se zdi, da se razmaha trenda žen in mam, ki ostajajo doma, v Sloveniji ta hip še ni bati – če kaj, so ženske, s katerimi smo se pogovarjali, do njega kritične. "Verjamem, da si mora oseba sama izbirati svoje življenje, vendar se mi zdi vse večji trend mam in žen, ki ostajajo doma, škodljiv. Samo po sebi s tem ni nič narobe, promocija tega na družabnih omrežjih pa se mi ne zdi okej, saj se mi zdi, da mlada dekleta ne razmislijo, kaj bodo naredile kasneje v življenju. Jim partner plačuje prispevke, dajejo kaj na stran? Kaj bodo pri petdesetih letih brez delovnih izkušenj? Po drugi strani ostro obsojam tiste primere, ko ženske nameroma naredijo otroke, da si zagotovijo preživnino. Vendar to ni "krivda" ženskega spola, temveč izkoriščevalskih posameznikov," je povedala ena od njih.
