N.Z. | 29. 8. 2022, 12:47
3 budistična prepričanja, ki bodo pobožala vašo dušo (in zaradi katerih boste srečnejši)
Navzven delujete srečni, globoko v sebi pa dobro veste, da divja kaos. Tako nekako kot race, za katere se zdi, da mirno drsijo po površju, pogled pod vodo pa razkrije divje mahanje z nožicami.
Pa vendar je najslabše, kar lahko storimo, to, da zbežimo pred težkimi aspekti v svojem življenju.
Po budistični filozofiji srečo prinaša šele sprejetje vseh aspektov našega življenja, tudi negativnih in senčnih.
Da bi nam to uspelo, gre razumeti naslednje tri velike resnice, o katerih je govoril že Buda.
1. Življenje je bolečina in vir trpljenja.
»Buda je trpljenje oklical za sveto resnico, saj nam prav trpljenje pokaže pot k osvoboditvi. Sprejmite svoje trpljenje in naj vam to pomaga razkriti vašo pot k miru.« - Thich Nhat Hanh
Gre za prvo veliko resnico budizma.
Morda se vam zdi trditev precej negativna. Pa vendar se za njo skriva veliko več kot zgolj ’Življenje je težko, sprejmite to.’
Resnica je, da si z izogibanjem težkim emocijam trpljenje le še poglabljamo.
Buda je imel prav: vsak izmed nas se bo v življenju srečal tudi z neprijetnimi čustvi. Med njimi so anksioznost, stres in žalost.
Pogosto se tem čustvom želimo ogniti tako, da se zamotimo z materialnimi rečmi, se vdajamo v razburljive dejavnosti ali bežimo v svojo domišljijo. Vse našteto je le zanesljiv recept za še več razočaranj in žalosti v bližnji prihodnosti.
In zato: namesto da bi se bali trpljenja, izberimo raje zavedanje, s katerim prihaja sprejemanje. Šele sprejemanje dejstva, da je življenje tudi trpljenje, bo taisto trpljenje zmanjšalo.
Ali kot pravi Alan Wats: »Trpljenje je tu z nami za vedno. Ni pa nam treba še trpeti zato, ker trpimo.«
Kako vam to lahko koristi v vsakdanjem življenju? Veliko moči se sprosti ob sprejetju dejstva, da so smrt, bolezen, trpljenje in izguba sestavni del življenja.
Ko sprejmete to večno resnico, boste lahko opustili misel (in z njo brezplodno pehanje), da bi življenje ’moralo biti enostavno in brez bolečin’. Šele takrat lahko postanete odprti za spremembe in negotovosti, ki bodo – paradoksalno – vaše življenje naredile lepše in bolj zabavno.
2. Življenje je neprestana sprememba.
»Nič ni večno. Vse se spreminja. Biti je vedno postajati.« - Buda
Vse teče, vse se spreminja, je njega dni trdil tudi Heraklit. In če dobro pomislite, to še kako drži: vreme se neprestano spreminja, naša čustva prihajajo in odhajajo, rodimo se, postaramo in na koncu umremo. Edina stalnica v življenju je dejstvo, da se vse neprestano spreminja.
Resnica o tem, da se vse spreminja, nam pomaga premagovati težka čustva, saj vemo, da ta ne bodo za vedno z nami. Tudi naša bolečina je minljiva.
Ko izkušamo radost, se zavedamo, da bo ta kratkega veka, zato gre v danem trenutku kar najbolj uživati. Vse, kar v resnici posedujemo, je sedanji trenutek.
Kako vam to lahko koristi v vsakdanjem življenju? Medtem ko vas ideja minljivosti morda plaši, pa vas lahko tudi osvobodi. Pomaga vam lahko zares zaužiti dobre stvari v življenju, hkrati pa postane svojstvena tolažba, da slabe ne bodo z vami za vedno.
Gre tudi za veliki zakon vesolja, zato ga gre razumeti v smislu, da smo – tudi dobesedno – v toku z vsem, kar obstaja, in se zatorej temu ne gre upirati.
3. Tudi mi sami se neprestano spreminjamo.
»Vsako jutro se znova rodimo. To, kar počnemo danes, je tisto, kar šteje.« - Buda
Zahodnjaki praviloma verjamemo, da je naše osebno ’bistvo’ (duša, osebnost, sebstvo) nekaj konkretnega in stanovitnega ter da tiči nekje globoko v nas. Budizem pa nasprotno trdi, da ni v nas NIČESAR, kar bi bilo fiksirano na način ’stabilnega selfa’. Naše celice, spomini, misli, izkušnje se s časom neprestano spreminjajo. Dajemo si imena, titule in se identificiramo kot osebnosti, da bi dobili občutek tega ’selfa’. Pa vendar nam je bilo vse to le vsiljeno s strani družbe.
Po Budi so naša življenja le zgodba, ki se spreminja. Ali kot pravi Thich Nhat Hanh: »Zahvaljujoč spremenljivosti je vse mogoče.«
Kako vam lahko to pomaga v vsakdanjem življenju?
Zahodnjakom je pogosto rečeno, da bi ’se morali najti’. Če pa sprejmemo idejo, da ’najti’ zamenjamo z ’ustvariti’, se naš odnos do sebe in življenja spremeni v samih temeljih.
Če se je dan začel slabo, se v nas lahko porodi misel, da bo jutrišnji drugačen. Vsak dan sproti poraja nove možnosti, ki predstavljajo priložnosti za to, da se ’razširimo’ onkraj tega, kar smo mislili, da smo.