3 nevarnosti nenehnega pretvarjanja, da smo srečni

Ni človeka na tem svetu, ki bi vseskozi izkušal samo pozitivne plati življenja. Normalno je, da nas dohitijo dnevi, ko so izzivi še posebno veliki, in dnevi, ko se počutimo izčrpane, pod stresom in tesnobne.

In v takšnih trenutkih družba praviloma pričakuje, da bomo svoja resnična čustva prikrili za tančico lažne pozitivnosti. To nam dajejo vedeti skozi naslednje 'dobrohotne nasvete':

• "Nasmehni se, tudi če tako ne čutiš. Boš videl, da boš takoj bolje."
• "To je vse samo v glavi. Privlačiš to, kar si. Bodi bolj pozitivna."
• "Osredotoči se na lepe stvari, pa boš videla, da bodo težave izginile."

Pozitivna naravnanost je seveda lahko koristna pri premagovanju določenih izzivov, nekaj povsem drugega pa je nenehno pretvarjanje, da čutite nekaj, kar v resnici ne čutite. Še več. Neprestano pretvarjanje ima resen škodljiv vpliv na vaše duševno zdravje, saj vam preprečuje, da bi bili v stiku z lastnim avtentičnim jazom, pa tudi čustvi, ki vam pomagajo razkrivati, kje tičijo temeljni vzroki vseh vaših težav.

V nadaljevanju po pisanju Psychology Today pozvemamo tri razloge, zaradi katerih raje prenehajte neprestano hliniti lažno srečo.

1. Potlačujete vaša resnična čustva

Od nikogar na tem svetu ne gre pričakovati 100-odstotne čustvene pristnosti. Živimo in delamo v družbi, v kateri se moramo naučiti svoja čustva tudi obvladovati in zadrževati.

Veliko vlogo pri tem igrajo tudi čas, kraj in situacija. S čustvi tako 'manipuliramo' bodisi zato, da zaščitimo sebe, včasih pa tudi iz spoštovanja do drugih.

Zadrževanje in prikrivanje svojih resničnih čustev za krinko nasmeha tako postaneta koristni veščini, ki nam morata biti na voljo. Nekaj povsem drugega pa je kot kamen zloščen nasmeh, ki se praktično ne spreminja. Za takšno venomer smehljajočo se masko se namreč skriva globlji in nadvse toksičen vzorec. S takšnim nasmehom se praviloma skušamo ogniti tudi lastnemu notranjemu nelagodju.

V študiji, objavljeni v Academy of Management Journal, so raziskovalci ugotovili, da so delavci, ki so neprestano ponarejali svoja čustva, da bi lahko nadaljevali svoj dan, sčasoma poročali o poslabšanju njihovega duševnega zdravja.

Medtem ko se včasih moramo z nasmehom prebiti skozi težko situacijo, pa neprestano zanikanje resničnih čustev povzroči več psihične škode kot koristi.

2. Vodi do nerealnih prepričanj

Tradicionalna modrost pravi, da bolj ko se ljudje smehljajo, bolj pozitivno se počutijo.

Članek, objavljen v reviji Journal of Experimental Social Psychology, pa to splošno sprejeto prepričanje spodbija. Raziskovalci so namreč ugotovil, da ima (pre)pogost nasmeh v resnici negativne posledice na človekovo počutje, nasmeh sam po sebi pa v resnici ne poveča resničnega občutenja sreče in dobrega počutja, povečuje zgolj vtis srečnosti, ki pa to v resnici ni.

Preprosto povedano, prepričanje 'Srečen sem, ker se smejim' je v resnici v nasprotni korelaciji s prepričanjem 'Smejim se, ker sem srečen'.

Podobno velja tudi za druga prepričanja, ki nas navdajajo z nerealnimi pričakovanji in tako ogrožajo naše dobro počutje.

Tako nam sugestija 'Nepremagljiv sem; nič me ne boli' prej škodi kot koristi, medtem ko nam prepričanje 'dovolj sem močan, da premagam to oviro' resnično lahko pomaga.

Podobno bi šlo 'Moje življenje je preprosto popolno' raje zamenjati z 'srečen sem, kjer sem trenutno, in delal bom na tem, da si ustvarim boljše življenje', pa tudi 'Sem najlepši med svojimi prijatelji' z 'všeč sem si takšna, kot sem'.

Afirmacije, ki niso v skladu z notranjimi vrednotami posameznika, naletijo na odpor v njegovem nezavednem in tako postanejo kontraproduktivne.

3. Daje neresničen vtis

V prizadevanju, da bi sami sebe prepričali o svoji sreči, se trudite prav takšen vtis narediti tudi na svoje prijatelje in najbližje, kar te spodbudi, da se do vas obnašajo na poseben način.

Medtem ko pozitivna samopredstavitev zagotovo spodbudi bolj pozitiven odziv, pa smo za bolj pristno prezentacijo nagrajeni z več podpore s stani drugih ljudi.

S preučevanjem spletnega vedenja posameznikov na Facebooku so raziskovalci ugotovili, da ima pristno samorazkritje pomembno vlogo pri signaliziranju posameznikove potrebe po socialni podpori. "Veliko preveč ljudi svojo resnično ranljivost skriva za nasmejano Facebook masko," pravi glavni avtor študije, psiholog Junghyun Kim. "Na Facebooku si želijo podpore ljudi, a jim to preprečuje prav njihova ponarejena prilika sreče."

Nenehno pretvarjanje, da smo srečni in neprestano samo pozitivni, popači predstavo o vašem resničnem čustvenem stanju, kar povzroči čustveno zmedo, hkrati pa vpliva na druge ljudi tako, da z vami komunicirajo na načine, ki vam niso v pomoč.

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere