4 nenavadni, a še kako učinkoviti načini zdravljenja s pomočjo energije dreves in gozda

In kako lahko kar najbolje izkoristimo ta eruditski ekosistem?

Ponujamo vam nekaj predlogov.

1. Gozdna kopel

Številni Japonci menijo, da ta ekscentrična praksa krepi imunski sistem. In to je celo znanstveno dokazano.

Že samo kratek sprehod po z drevesi poraščeni pokrajini vas okrepi in prispeva k boljšemu zdravju.

Razlog tiči v esenčnih oljih, imenovanih fitoncidi, ki jih drevesa sproščajo v zrak. Fitoncidi v telesu povečajo število "morilskih" celic, ki uničujejo zločeste tvorbe in tako telesu pomagajo v boju proti boleznim. Tudi proti raku.

Japonska agencija za gozdove je leta 1982 šla celo tako daleč, da je predlagala, naj se gozdna kopel (šinrin joku) vključi v zdrav življenjski slog. Predlog je bil med Japonci dobro sprejet, gozdne kopeli pa so postale tako priljubljene, da so podjetja za spodbudo vezala na gozdne kopeli dodatne zdravstvene ugodnosti za zaposlene.

Zakaj ne bi torej dali priložnosti drevesom, da nas pozdravijo? Ugotovili boste, da prinašajo veliko koristi našim čutom.

• Zvok

Zvoki, kot so šepetanje vetra, šelestenje listja, ptičje petje in žuborenje vode, dokazano pomirjajo um in posledično umirjajo možgansko aktivnost. To znatno zniža krvni tlak.

• Pogled

Že pogled na gozdne prizore dokazano zmanjšuje srčni utrip in krvni tlak, hkrati pa veča mir in veselje.

• Vonj

Zanesljivo ste že slišali frazo v zraku je nekaj čarobnega, vonji v gozdu pa osupljivo učinkujejo na telo. Hoja med drevesi ima fiziološke učinke, ki znižujejo krvni pritisk, tesnobo, depresijo, upočasnjujejo stopnjo dihanja in razbistrijo um. Za vse to poskrbi aromaterapevtski vpliv fitoncidov.

Gozdna kopel naj bi tudi zmanjšala stres, znižala raven sladkorja v krvi, povečala umsko zbranost in zmanjšala bolečine. Ni slabo za sprehod po gozdu, mar ne?

2. Objemanje dreves

Čeprav se še vedno mnogi norčujejo in posmehujejo, je objemanje dreves znanstveno veljavna praksa. Objemanje drevesnih debel je pravzaprav preizkušen način pomirjanja telesa.

Vemo, da jedro vsakega atoma vibrira. In vsak predmet vibrira z različno frekvenco. Po raziskavah Matthewa Silverstona imajo drevesa edinstvene vibracijske vzorce, ki ob stiku z deblom povzročajo pozitivne spremembe v našem biološkem vedenju.

Dokazano je na primer, da kozarec popite vode, izpostavljene vibraciji 10 Hz, takoj spremeni stopnjo strjevanja krvi. Koristi tudi samo objemanje, saj poveča raven hormona oksitocina, odgovornega za umirjenost in čustvene vezi. Objemanje sprošča tudi hormona serotonin in dopamin, ki skrbita za srečo in dobro voljo.

Najbolj svež zrak je vedno pod drevesom, in sicer zato, ker listi služijo kot filtri zraka, odstranjujejo prah in zagotavljajo čistejši zrak. Vdihavanje čistega zraka pa izboljša prebavo, niža krvni tlak in izboljšuje razpoloženje.

Drevo je veliko bolj povezano z zemljo kot človek, a jih vseeno sekamo, poškodujemo in na splošno uničujemo. Zakaj ne bi enega objeli?

3. Pogovor z drevesi

Drevesa so najboljši svetovalci in terapevti. Molčijo, znajo poslušati, so vredni zaupanja in za to nič ne računajo.

Zakaj potem ne bi odvrgli tihih bremen in misli njim? Prednosti takega "pogovora" je veliko: ne boste slišali očitkov, jasna misel in čustveno očiščenje, saj boste temeljito brskali po svojih mislih in občutkih. V psihološkem smislu vas odlaganje bremena sprosti, počutite se lažje in ste bolj optimistično naravnani.

Poiščite si torej posebno in modro drevo ter se z njimi spoprijateljite. Poskrbite le, da ne bo ob poti, na kateri je veliko sprehajalcev. Najbolje se je izogniti prisluškovanju.

4. Pogovor samim s sabo

Tako kot ljudi, ki objemajo drevesa, tudi ljudi, ki se pogovarjajo sami s sabo, mnogi obravnavajo kot malo prismuknjene. A raziskave so pokazale, da imamo od te na videz bizarne prakse veliko koristi.

Gozd je idealno okolje za samogovor. Je mirno, tiho in praviloma brez ljudi, zaradi česar ne boste izpostavljeni čudnim pogledom, ki povzročajo mentalno napetost. Samogovor razbremenjuje um in razjasni marsikatero situacijo ter jo postavi v pravo perspektivo, za nameček pa boste še sebe bolje spoznali.

Po ugotovitvah študije z nottinghamske univerze samogovor znižuje raven stresa in povečuje samozavest. Ko se navadimo redno govoriti sami s sabo, se počutimo bolj motivirani, da izrazimo svoje misli in sodelujemo v razpravah. Samogovor je kot nalašč za plašne in zadržane ljudi ter še zlasti za introvertirane značaje. Sčasoma se naučijo svobodno izražati notranje misli in občutke, brez filtrov in zadrege. Za tiste, ki pišejo dnevnike, ima samogovor še večji terapevtski učinek. Zato torej naslednjič, ko si boste privoščili samotni sprehod po gozdu, dovolite, da vaše misli in čustva svobodno poletijo. Kričite, vpijte, jočite in se smejte – karkoli vam bo pač ustrezalo!

Povzeto po pisanju Lonerwolf

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice